Melita Forstnerič Hajnšek
Sta prevajalsko-literarni slovensko-češki par, živita v mestu Beroun pri Pragi. Oba v češkem in slovenskem okolju posredujeta slovensko poezijo in prozo, češko literaturo pa v slovenščini.
V času karantene je odpadlo veliko dogodkov, ki jih sama organizirata ali bi se jih zagotovo udeležila - literarni večeri v Berounu in Pragi, majski mednarodni knjižni sejem v Pragi ... Na oktober sta morala preložiti 13. mednarodni festival Evropski pesniki v živo, ki ga že od leta 2008 pripravljata v juniju, vedno s pomembno slovensko udeležbo. Na prihodnje leto so prenesli razstavo del akademskih slikarjev Trubarjeve slikarske kolonije iz Moravskih Toplic, ki bo zasedla kar dva razstavna prostora v Berounu. To bo po dolgem času prva razstava aktualne slovenske umetnosti na Češkem. "Odpadlo mi je tudi dvotedensko gostovanje marca v Brnu v prevajalskem programu češkega literarnega centra CzechLit," pove Peter.
Lenka je lahko predčasno končala češki prevod obsežne monografije dr. Jerneja Weissa z naslovom Češki glasbeniki v 19. in na začetku 20. stoletja na Slovenskem. Na Češkem naj bi knjiga izšla prihodnje leto. Na začetku maja bo izšel njen češki prevod slovitega romana Widnokrąg (Obzorje), katerega avtor je v Sloveniji absolutno premalo znani Wiesław Myśliwski. "Muči me spremna beseda za češko izdajo pesniškega izbora Maje Vidmar (Lenkin izbor in prevod), pa tudi pesniški jezik, kot ga piše pesnik Tine Mlinarič. Ker piše v prekmurskem jeziku, ni enostavno povedati, kaj to pomeni v kontekstu sodobne slovenske poezije, tudi kako na osnovi prekmurske literarne tradicije, ki zgodovinsko pozna diakritična znamenja nad samoglasniki, najti nov, ustrezen zapis sedanje prekmurščine, da jo bodo znali kolikor toliko prav prebrati in razumeti tudi tisti, ki niste govorci tega jezika. Moj rojak Tine me nestrpno čaka z rezultatom, a žal še nisem prišel dovolj daleč," prizna Peter Kuhar.
Od 11. maja tudi gledališča
O češki koronasituaciji povesta, da so razmere bolj ali manj podobne razmeram v drugih državah. "Marsikatero podjetje je delavce poslalo na urad za zaposlovanje in pravi, da bo zaradi izgube trga propadlo. Tak položaj krizo še stopnjuje. Med ranljive skupine sodijo tudi samostojni umetniki oziroma samozaposleni v kulturi, če uporabim slovensko terminologijo. Vlada s podporo parlamenta sicer sprejema različne podporne ukrepe, olajšave in posojila." Kako pa je z rahljanjem ukrepov na Češkem? "Svet se nam počasi vendarle odpira, tako v Sloveniji kot na Češkem. Izredne razmere in veljavnost izrednih ukrepov je vlada s podporo parlamenta podaljšala od 27. aprila pa do 17. maja. Napovedujejo pa postopno popuščanje. Prav te dni so bralcem že dostopne na primer knjižnice in knjigarne. Nekatere tovarne, na primer Škoda in Hyundai, vsaj deloma že delujejo, prav tako pa manjša servisna podjetja in popravljalnice. Ali matura bo ali ne in kdaj, še ni jasno. Predvidoma naj bi deveti razredi osnovnih šol in študentje spet smeli v razrede in predavalnice že 11. maja. Kulturne ustanove, gledališča, galerije itd., naj bi prav tako začele delovati predvidoma od 11. maja. Takrat naj bi bili odprti tudi gradovi z muzejsko dejavnostjo, hoteli, počitniški objekti, bistroji, kavarne, restavracije, voziti bodo smeli taksiji ... Na športnih dogodkih naj bi smelo biti do sto udeležencev, v cerkvah pri maši še včeraj (30. aprila, op. p.) samo petnajst, po novem pa tudi sto.
Za literaturo 740 tisočakov
Kako češka vlada ali ministrstvo za kulturo skrbi za samozaposlene, tiste, ki jih koronakriza močno prizadeva? "Čeprav ministrstvo za kulturo pripravlja neka formalna nadomestila izgubljenih dohodkov, je skoraj gotovo, da bodo svoje probleme vsi morali bolj ali manj reševati sami ... Naj navedem primere s področja knjige: iz tako imenovanega koronapaketa je vlada namenila kulturi 37 milijonov evrov. Za živo umetnost, kamor je uvrščena tudi literatura, bo šlo 16 milijonov evrov, od tega bo literatura dobila 740.000 evrov.
Na Češkem je aktivnih 2058 založnikov, ki so imeli 307 milijonov prometa. Od ministrstva za kulturo so dobili zgolj 740.000 evrov. Če bi se v ta koronakrizni paket uvrstilo samo sto založb, bi vsak dobil 7400 evrov. Samo založba Host, ki sodi med manjše založnike leposlovja, bo do konca aprila zabeležila 260.000 evrov izgube. Mali založniki bi še lahko kandidirali za sofinanciranje svoje produkcije, večjim založnikom pa je minister svetoval, naj poskusijo z bančnimi posojili – vendar, kot navaja ugledni e-magazin aktualne.cz, 20. aprila nihče med njimi ni dosegel meril za kredite ali ustrezal merilom za finančno podporo ...
Področja filma, glasbe in gledališča lahko kandidirajo za podporo v primeru, če so bila zadnja tri leta uspešna pri razpisih za subvencije ... Na Češkem na primer orkestri in gledališča – razen najvišjih vodstvenih in programskih struktur - skoraj ne poznajo stalno zaposlenih ustvarjalcev, pač pa ti živijo na tako imenovani svobodni nogi in jih katerokoli gledališče ali ansambel angažira od projekta do projekta. Kakšne posledice bodo potemtakem kmalu nastale v kulturi, lahko ugibamo," pravita.
Mnogi ukrepi nejasni
So tudi Čehi prej odprli avtosalone kot knjigarne in knjižnice? "Po naključju se je to zgodilo hkrati, na isti dan, 27. aprila. Večina avtomobilskih salonov in servisov se je takoj spoprijela z zaščitnimi ukrepi in se lotila dela. Hitre so bile tudi manjše knjižnice. Več večjih knjižnic, med njimi osrednja Narodna knjižnica v Pragi, pa na ta dan še ni bilo pripravljenih na redno delovanje, saj sta manipulacija s knjigami z izposojo in ‘karanteno’ pri vračanju ter upoštevanje številnih zaščitnih ukrepov kar zahtevna. Za marsikateri ukrep ni bilo ali ni čisto jasno, zakaj je sprejet, na osnovi katere zakonodaje ali zakaj je nenadoma nehal veljati. Očitke, da vladna javna naročila, nakupi in razdeljevanje zaščitne opreme ne potekajo vedno po pravilih, je slišati tudi v parlamentu. Policija in sodišča se s prijavami in tožbami ukvarjajo že nekaj časa. Pač dogajanje, ki ga v dobršni meri poznajo povsod drugod.
Utegne biti dogajanje v čem pozitivno za umetniško sfero? "Upava, da je dolg izpad galerij, muzejev, gledališč, kina ... opozoril na pomen kulture. Preko medmrežja so omogočali oglede programov kulturnih ustanov, knjižnice in založbe pa so bralcem brezplačno odprle svoje knjige. Ponudila se nam je lepa priložnost za premislek o sebi in lastnem ravnanju. Marsikaj ni bilo prav in bi bilo lahko drugače, z nami vred," meni Lenka Kuhar Daňhelova.
Kako ocenjujeta medije? "Medijska slika na Češkem je izjemno razvita in zelo pestra, eni so pač bolj na skrivaj naklonjeni aktualnim vladajočim strukturam, ki jih tudi finančno in prek programskih svetov obvladujejo, drugi pa manj. Tudi konkurenca je velika, tako da si kakšnega očitnega navijaštva ali pristranskosti skoraj ni mogoče dovoliti. V bistvenih zadevah države pa so vsi precej bolj kritični kot v Sloveniji, vsaj občutek imam tak. Prav mediji so odkrili kar nekaj nepravilnosti, ne samo pri nabavah zaščitne opreme," skleneta.
