zadnje objavljene

pogledi

več
Mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond d.o.o.

mnenje

več

Kultura

Anja Zag Golob: Uporniška duša? Nimam tega občutka

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Anja Zag Golob in moderatorka Darka Tancer-Kajnih 
Sašo Bizjak

Pesnica, prevajalka, založnica, urednica in kolumnistka, avtorica štirih pesniških zbirk Anja Zag Golob je bila letos soglasno izbrana za osrednjo gostjo 25. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Brezkompromisna, angažirana, nekonvencionalna je utelešenje letošnje festivalske teme uporništva v literaturi. Pogovor Literarne postaje Mariborske knjižnice je predsinoči pod letnim avditorijem Lutkovnega gledališča Maribor usmerjala Darka Tancer-Kajnih. Glasbeni gost po izboru gostje pa je bil Leopold I., raper iz Gornje Radgone. Avtorica je brala iz svojih zbirk Vesa v zgibi, Didaskalije k dihanju in da ne  ... (z najdaljšim naslovom v slovenski literaturi) s tistim svojim neprekosljivo avtentičnim načinom, o katerem je Petra Vidali povedala vse in najbolje: "So dihanje, ritem, melodija, lok. Je sodelovanje vsake mišice, je napenjanje in sproščanje, zbiranje in stresanje, je popolnoma nadzorovana simpatična sproščenost. Performans, skratka, vrhunska forma z roko v roki z zavezujočo vsebino. In to vsebino, ki res potrebuje dobro branje." Vedno sama interpretira svojo poezijo, ne le v slovenščini, tudi v nemščini.

Kdaj je začutila, da je uporniška duša, je bilo prvo vprašanje gostji. "Nisem. Nikoli. Nimam tega občutka, to je nekaj, kar ti od zunaj ljudje pripišejo, identificirajo. Zveni lepodušniško, a moj najbolj logičen odgovor je, da se mi zdi prav, da rečem, da mora biti Borštnik oktobra in ne junija. In povem, zakaj je junija bulšit. Imeti moram argumente. Kolumne so bile tako mesto, kjer je lahko to, kar ljudje razpoznavajo kot uporniško držo, izražala. Vedno se je trudila, da bi bilo v njih čim manj balasta, da bi bile argumentirane, in api_embed_photos res.

Je ta drža otroku prirojena ali pridobljena v okolju, od družine? "Živela sem na selu, a ne bom govorila čez Prevalje, ker ne bi bruhala na tepih, ko sem na obisku. Vemo, kaka so ta sela po državi. Starši imajo radi svoje otroke in vzgajajo jih kot sive miške, da ne bi preveč štrleli in bi jih pokosili. Moji so vedno stali za mano, tudi ko sem šla študirat filozofijo in primerjalno," pravi.

Ni avtorice, ki bi v dveh letih prejela dve najuglednejši pesniški nagradi Društva slovenskih pisateljev. Pa še kritiško sito pred dvema letoma. Ko je leta 2014 odklonila denarni del Jenkove nagrade, za njo ni stalo veliko ljudi. Uborna četica - in starši so bili v njej. "Mainstream mediji so me pljuvali tedaj, me skušali demoralizirati. Niso pa računali (pri Delu), da bom kmalu dobila še eno Jenkovo nagrado. V Dnevniku ne boste nič prebrali o meni, z Večerom pa smo (bili) v redu," pove.

Močna vez z Mariborom

Ena od tem, vezana na uporniško literaturo, so tudi drzni, uporniški literarni liki. Knjižničarka Zdenka Gajser je na dnevih knjige pripravila ulično razstavo Uporniške identitete ali drzni in predrzni. Kateri literarni liki so vplivali na Anjin kritični odnos do sveta? "Nikoli se nisem identificirala na tak način. Literatura je vplivala na mojo formacijo, a ne na dobeseden način. Pike Nogavičke ne maram, popolnoma zgrešen koncept se mi zdi. Poezija deluje z dekodiranjem metaforičnih struktur znotraj, zato mi bolj ustreza kot drugi literarni žanri. Daje predme nalogo, da se moram angažirati, ko jaz in metafora bivava v istem času in prostoru, ko je treba najti način sobivanja z njo. Poezijo bi nekateri radi izločili na margino, a prav zato, ker je naporna, veliko daje."

Kako je študij filozofije in primerjalne književnosti vplival na ustvarjanje? Predvsem študij filozofije je vplival nanjo, postavil je koordinate mišljenja in artikuliranja. Zlasti za gledališko kritiko, ki jo je dvanajst let pisala za Večer, je bil študij pomemben. Ni ga končala - zavestno, a bila bi drugačen človek, če ne bi tega študirala. Opus Anjinih gledaliških kritik šteje 750 naslovov, pa tudi Slovenska kinoteka jo je zelo zaznamovala. Druge sorte umetnosti formirajo osebnost, pa tudi sedeži niso udobni, pravi. "To je zdrav duh v zdravem telesu, gledati tri ure Hamleta ali šest ur kako Korunovo predstavo, to te izmojstri, dobiš kondicijo, ki je uporabna za kasneje."

Anja Zag Golob: "Imam še ogromno povedati." 
Sašo Bizjak

Prva pesniška zbirka ji je izšla v Mariboru pri Literi, vez z Mariborom, kjer je nekaj časa tudi živela, je močna. Še vedno čez vikend tu živi, da "lahko županu pove, da je tu". V enem Večerovem intervjuju je opravil z njeno kritiko mesta, češ, 'saj gospa sploh ne živi tu'. "Tipičen argument moči," pravi, začasno še vedno živi tu in poročena je s polnokrvno Mariborčanko.

Druga zbirka je izšla pri Mladinski knjigi, potem se je odločila za samozaložbo. To je pomenilo upor. Proti čemu in zakaj? "Bila sem jezna na Mladinsko knjigo, ker po nagradi niso hoteli knjige ponatisniti. Komaj sem izprosila pravice, da sem lahko sama ponatisnila revno knjižico v stotih izvodih. Hitro sem vedela, da bom morala biti nekajkrat boljša od kolegov, če bom hotela preživeti od tega. Vedela sem, da če grem stran od založbe, bo vse padlo name, kompletna produkcija, distribucija, prodaja. Izkazalo, da je v vsem tem procesu še najmanj knjigo napisati. Hotela sem imeti pogoje, da se nekdo briga za mojo kariero. In ker se zanjo nihče ni brigal, sem rekla, da se bom sama brigala. Nisem šla po vseh založbah, tako da ne pravim, da so vse slabe. Moja prednost je, da imam svojo založbo VigeVageKnjige, ki izdaja druga dela. Sama ne bi pri svoji založbi nikoli izdajala. Iz procesa sem se naučila, kako se to dela. Zdaj se je na založniškem trgu marsikaj izboljšalo, veliko je predanih ljudi, ki razumejo uredniški posel."

Za samozaposlenega v kulturi je veljalo, da morajo knjige iziti pri založbi. "Ministrstvo za kulturo si je umilo roke in prestavilo odločanje o kvaliteti literarnega dela na nižji nivo. Če je knjiga izšla v samozaložbi, je bila definirana kot nekaj nevrednega. Zakaj bi samozaložbo a priori diskvalificirali? Poučili so me, da zato, ker nimajo urednika. S tem se celo strinjam. A ni a priori slabo, če je v samozaložbi. Zdaj so nekoliko spremenili te pogoje, a pogoji za podaljšanje statusa samozaposlenega so katastrofalni. V petem letu bi moral izdati dve pesniški zbirki, kar je nemogoče. In vsaj ena mora iziti pri založbi. Kako, če so čakalne dobe od tri do pet let. Kar je bilo aktualno leta '23, dobiš ven 2025. Zato sem se odločila za samozaložbo, kjer sama diktiram, kdaj bom izšla."

Založba VigeVageKnjige je najmočnejša v izdajanju risoromanov. Pred desetletjem so začeli in z žanrom, ki je še zmeraj marsikje označen za literaturo za na WC. Z večanjem števila naslovov morajo večati število bralcev, tudi na dom dostavljajo knjige. "Na začetku smo živeli iz rok v usta. Izdajali smo predvsem prevode tujih avtorjev, ker si nisem upala k slovenskemu avtorju, ne da bi mu ponudila honorar. Moja generacija urednikov in urednic po založbah razume, vsi smo skozi naše osebne profesionalne zgodovine morali nekaj požreti."

Kolumne kot hobi program

Kot kolumnistki pri Večeru in Studiu City ji je težko, da se je zanjo tako abruptno končalo. "Ko nam vodstvo nacionalke ni želelo podaljšati pogodb, smo sicer dobili bitko, a ta vojna je bila že prej tako daleč, da ni bilo možno nič narediti. Tudi zadnja zgodba z ukinjanjem dopisništev pove vse. Pa cela plejada nastavitev in odstavitev. To bitko bo morala najširša javnost izboriti skupaj z zaposlenimi. Stavka bo 20. junija. Ločim med kolumnami, ki so hobi program, in med tistimi, ki so resno delo. Hobi program je nekaj, kar napišeš enkrat na mesec, nekaj za zraven, mimogrede, jaz pa hočem delati kolumno kot resen novinarski žanr. Za to rabim kontinuirano delo enkrat na teden, najmanj enkrat na dva tedna. Zdaj sem brez angažmaja, žal mi je in nisem še prebolela, da je to poglavje zame dokončno končano. Imam občutek, da imam še ogromno za povedati. Kolumne imam rada kot žanr. A v družbenem tkivu je postalo problematično, da nekdo argumentira svoje mnenje. Kolumno sem dojemala kot sidro, ki pomaga, da svoje misli razviješ. Tudi v svojih kritikah nisem hotela biti bog in odločati, ali je nekaj dobro ali ne. Moj namen je bil sproducirati argument, v kolumni se izmojstriš prav v tem. Poezija pa po moje deluje komplementarno temu. Temelj poezije je, da razpoznaš in razvozlaš metaforo in se naseliš vanjo, bivaš v njej. Metafora te uči abstraktnega mišljenja, to ni tako opevana, čislana zdrava pamet. Zadnji dve leti je bila višek vsega, zlasti na političnih soočenjih."

Kultura dialoga, medsebojno spoštovanje, konstruktivnost debate so ji najpomembnejši. Zdaj jo v Mariboru najbolj motijo smetnjaki na formi vivi pred Umetnostno galerijo, ki še vedno niso umaknjeni, čeprav so to v županstvu obljubljali. "Tu se neha kultura dialoga, a jaz ne bom nehala," je sklenila.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?