Danes praznuje 95. rojstni dan Ančka Gošnik Godec, starosta slovenske ilustracije. Uvršča se v generacijo slovenskih ilustratorjev, ki je utirala pot tej likovni zvrsti na Slovenskem. Ančka Gošnik Godec je akademska slikarka z izjemnim občutkom za slovensko pokrajino in materialno dediščino. Kot je pojasnila pripovedovalka in posredovalka slovenskega pripovednega izročila Anja Štefan, ji je Kristina Brenkova nekoč dejala, da ima Ančka Gošnik Godec "v svojih genih nekaj, kar se popolnoma zloži s pripovednim izročilom".
Tako "nas s svojim načinom ilustriranja potegne v nekoč nekje, v davnino, obenem pa nas upodobljeni liki in prostori nagovorijo tudi v sedanjem trenutku," je še menila letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada.
V Celju rojena Ančka Gošnik je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je opravila tudi podiplomski študij grafike pri Božidarju Jakcu. Študijsko se je izpopolnjevala tudi v Parizu.
Ilustriranja se je resneje lotila na akademiji. Prve risbe je ustvarjala za uganke, ki so bile objavljene v reviji Pionir. Prve knjižne objave njenih ilustracij so bile v 50. letih, to so bile taborniške knjige. Pozneje se je podpisala pod več kot 100 slikanic in otroških knjig, in z deli, kot so Slovenske ljudske pravljice, rezijanske ljudske pravljice Tri botre lisičice, Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka, Lučka Regrat, Zelišča male čarovnice in Muca Copatarica, številnim zaznamovala otroštvo in mladost.
Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Mladinska knjiga ji je podelila tri Levstikove nagrade, leta 1997 je prejela nagrado za življenjsko delo Hinka Smrekarja.
