"Preživel je prelome držav, sistemov, tehnologij in občinstev. Sčasoma je postal osrednja platforma slovenske gledališke ustvarjalnosti, s svojo programsko vizijo, strokovnostjo in mednarodnim odpiranjem pa se je uveljavil tudi širše v regiji in Evropi," je na petkovi slavnostni otvoritvi festivala rekel njegov umetniški direktor Aleš Novak.
Zahvalil se je vsem, ki so soustvarjali festival, in usmeril pogled naprej. "Okrogla obletnica nas vabi tudi k premisleku o prehojeni poti, o vlogi festivala v preteklosti in nalogi, ki jo ima za prihodnost: kako ostati soustvarjalec in promotor slovenskega gledališča, prostor umetniške odličnosti, hkrati pa tudi živo polje dialoga, refleksije, premikov in novih poetik," je dejal. Govorca na odprtju sta bila še državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Oba sta izpostavila predvsem željo in prizadevanja za dostopnost kulture, župan je kot zgled postavil Operno noč in Balet pod zvezdami.
Beautiful, beautiful show, but difficult, difficult life
Otvoritvena predstava - za polno dvorano Ondine Otta Klasinc - je bila "predstava srednjega formata za pet izvajalcev in bleščečega morskega konjička" Euripidesa Laskaridisa v mednarodni koprodukciji.
Ena od treh pisk letošnjega Borštnikovega bloga na spletni strani festivala Nika Šoštarič (pišeta ga še Lana Krmelj in Manca Tea Devetak) je tako razmišljala po ogledu predstave:
"Lapis lazuli je modra kamnina (poldragi kamen – če vam to kaj doda k razumevanju) in je zelo cenjen že od antike zaradi svoje intenzivne barve. Poimenovan je tudi kot 'kamen iz nebes'. In takšna je bila tudi predstava, zelo intenzivna. Skozi raznolikost gledaliških žanrov, vse od antične drame, kabukija, grozljivke in muzikala, so odpirali eksistencialna vprašanja o odnosu s strahom in grozo.
Na odru gledamo slike onkraj realizma, ki so morebiti pobegnile iz kakšnega filma Tima Burtona, Twilighta in Jima Jarmuscha. Uprizoritev je bila polna raznolikih nonsens prizorov z liki, ki jih načeloma srečujemo v srhljivkah: pošasti iz omare, volkodlaki, okostnjaki, čarovnice, zobozdravniki in nori znanstveniki, črvi (verjetno iz filma Dune) in še in še. Čeprav igralci med predstavo menjujejo vloge in funkcije, so načeloma glavni liki volkodlak, dekle, lovec, jata ptic in drevo. A se spomnite te šale, ko nekdo reče, da igra drevo v predstavi in samo stoji pri miru 80 minut? No, ta igralec, ki je igral drevo, je dobil aplavz že med predstavo. V enem prizoru je kričal, jokal, se metal po tleh in zelo izčrpno ponazoril občutke drevesa, ki ni več zakoreninjeno v eno mesto, v eno situacijo (vsaka mu čast!).
Igralci oziroma gibalci so zgodbo prenašali skozi velike in poudarjene gibe, ki so karikirali njih same. V svetu predstave vladajo nova logika in nova pravila, v katerih komunikacija poteka bolj skozi spuščanje zvokov kot skozi 'uveljavljene' besede. Vsake toliko je padla kakšna poved v angleščini, italijanščini ali celo v slovenščini (vsaka jim čast tudi za to!). Skozi groteskno komiko, pretirane gibe in grozljive zvoke ustvarjajo univerzalen jezik, ki ga lahko razume ali interpretira vsak. Resnice ni več. Mogoče je nikoli niti ni bilo. Pomembno je le to, kako kot gledalec vidiš, spremljaš, razumevaš sam. Konec koncev se kriki groze prepletajo z glasovi smeha (publike in nastopajočih). Heglova dialektika pa tako zavzema materialno in duhovno, sanjsko in mračno, zavestno in podzavestno, neresnično in neresnično (ha ha).
Izstopajoč element predstave je bila tudi lučna osvetljava. Natančno doziranje teme in intenzivnih barvnih luči, ki pletejo svojo naratologijo odrskega dogajanja, je dodalo nov nivo razumevanja eksistence človeškega in gledališkega. Celotno dogajanje pa je na koncu eksplodiralo v totalen karneval simbolov, idej, likov, arhetipov. In potem, ko misliš, da si videl že vse, da se je vse že zgodilo, se iz niča dvigne velikanski morski konjiček. Res, kdo bi si mislil. Kot rečejo igralci tudi sami: 'Beautiful, beautiful show, but difficult, difficult life.'"
Razprodane dvorane za tekmovalni program
V soboto se je začel tekmovalni program festivala, v katerem so predstave slovenskih profesionalnih gledališč, kot jih je izbrala selektorica Ajda Rooss. Prva je bila na sporedu predstava v produkciji Drame SNG Maribor Toxic (Vol. 2), sledijo ena ali dve predstavi vsak večer.
Predstave ocenjuje strokovna žirija, ki jo sestavljajo Mojca Jan Zoran, Tomislav Zajec, Maria Säkö, Peter Rak in Evelin Bizjak. Podelitev nagrad bo na zaključni prireditvi v nedeljo, 15. junija.
V petek zvečer pa je bila češnja na torti 60. rojstnega dneva Borštnikovega srečanja - smetanova torta z višnjami.
