Prvi feministični filmski festival v Sloveniji ponuja vpogled v prihodnost, sedanjost in preteklost filmskega delovanja žensk, ki si postavljajo lastna pravila in sledijo svoji poti. Letos se bo med 16. in 21. aprilom tako odvila že peta izdaja festivala FeFi. Filme v sekcijah Frišno, ZDAJ! in Retro si bo mogoče ogledati brezplačno na spletni strani festivala fefi.si. Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pa bo v četrtek, 17. aprila, ob 17. uri tudi dogodek v živo, ki nastaja v soorganizaciji z udeleženkami Študentskega kinokluba. Po projekciji bo sledil pogovor z nekaterimi avtoricami.
Program festivala FeFi je razdeljen v več sekcij. Program FeFi Frišno izpostavlja radikalne newcomerke, ki obračunavajo s patriarhalno polpreteklo zgodovino. FeFi Zdaj! je v hic et nunc stanju filmskega ženskega ustvarjanja. FeFi Retro pa osvetljuje pretekla dela, ki ne smejo ostati nevidna in nevidena ali pozabljena.
Sekcija Frišno bo letos predstavila dela pretežno domačih filmark. Nova generacija slovenskih filmark in direktoric fotografije, ki ravno zaključuje ali je že zaključila študij na obeh akademijah (AGRFT in ALUO), premika meje tako v estetskem in produkcijskem kot tudi vsebinskem smislu. V slednjem vsekakor izstopa film Mentor režiserke Tinkare Klipšteter, ki se ukvarja s problematiko nadlegovanja študentk s strani profesorjev in je postavil nove standarde v pravilih snemanja kočljivih prizorov. Perečo problematiko dopolnjuje film Molčim (Šutim) hrvaške režiserke Sare Horvatić. Film Kam se je odneslo hlod režiserke Tare Caruso Bizjak, ki je bila tudi direktorica fotografije pri Mentorju, se na inovativen način loteva prijateljskega razhoda v istospolni zvezi. Performativno dokumentarni film Babiščina Lucije Rosc je hkrati igriv in ranljiv prikaz medgeneracijskega odnosa med avtorico in njeno babico Mico, ki ji zapusti zlat zob, katerega vnukinja v simbolični gesti nasledstva pretopi in z njim oživi svoj lastni umirajoči zob. Film Soseska 23 Mojce Radakovič pa raziskuje osvobajanje mlade ženske Jagode iz toksičnega razmerja in njeno odkrivanje novega življenja po bolečem razhodu v varnem objemu prijateljstev in ponovnega odkrivanja lastne svobode.
Sekcija Zdaj! se letos osredotoča na vprašanja migracij, vojne, spominov in identitete. V njej bodo predstavili zadnji film aktualne nagrajenke Prešernovega sklada Nike Autor Obzornik 242 – Sunčane pruge. Filmsko-fotografski časovni stroj nas popelje v solidarno preteklost, ko je v povojnih ruševinah tlelo upanje na nov, boljši svet, in nam z veliko mero uvida približa, kaj smo nekoč že zmogli skupaj in kje smo pristali danes, ko se soočamo z novimi vojnimi in povojnimi grozotami ter ljudmi, ki pred njimi bežijo. Osebno izkušnjo migrantske družine iz nekdanje Jugoslavije približa poetični esejistični film Mejno območje (Gränsland) švedske filmarke slovensko-hrvaških korenin Ines Sebalj. Na razpotje med izseljenstvom, domačim krajem in sprijaznjenjem z realnostjo, ki ga simbolizira železniška postaja na jugu Srbije, pa gledalce postavi film Tri ženske z imenom Svetlana nizozemsko-srbske filmarke Natalie Boorsma.
Brezplačen ogled filmov preko spletne strani fefi.si
V sekciji Retro pa se festival letos posveča pionirki slovenskega filma, montažerki, režiserki in scenaristki Milki Badjura. Po njej in njenem možu Metodu je poimenovana nagrada za življenjsko delo na področju filma, najpomembnejša slovenska strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti ter filmske kulture. Do leta 2023 se je imenovala le po Metodu Badjuri, nato pa jo je Slovenski filmski center preimenoval, da bi poudaril pogosto spregledan prispevek njegove soproge k rojstvu slovenskega filma. Kot montažerka je sodelovala kar pri 112 filmih, med njimi tudi pri največjih slovenskih uspešnicah, kot sta Vesna (1953) in Ne joči, Peter (1964), ki ju v sodelovanju z Bazo slovenskega filma dajejo tudi na ogled v okviru festivalskega programa. Poleg njiju si bo mogoče ogledati tudi dokumentarni film Mladina gradi (1946), pri katerem je Badjura prav tako sodelovala kot montažerka in ki z dokumentiranjem povojnih mladinskih delovnih akcij ter tovarištva med mladino odlično dopolnjuje že omenjeni film Nike Autor Obzornik 242 – Sunčane pruge.
