Vonj po poletju: Peka na prostem in jedi z žara

Smisel žara je, da na njem pečemo pod milim nebom. Takšnega mnenja sta tudi znana mojstra žara v Sloveniji Miha in Nejc Pešec, znana tudi po projektu Kralj žara,​ ki pravita, da je druženje na prostem, če ne na domačem vrtu, pa vsaj na kakšnem mestu za piknik v naravi, v teh časih, ko nam je zdravstvena kriza onemogočila stike z drugimi, predvsem pa druženja, nekaj posebnega. A na še nekaj, na kar je prav tako močno vplivala epidemija, opozorita mojstra žara: da se Slovenci vse bolj zavedamo pomena domače hrane. Ni nam več vseeno, od kod prihajajo zelenjava, meso in druga živila. Drugačnim trendom pa sledijo tudi proizvajalci žarov, saj so začeli ponujati priročnejše, mobilne žare, ki jih je lažje prenašati oziroma seliti na različna mesta, pa tudi večje žare, na katerih je mogoče peči vse hkrati - od mesa do zelenjave.

​Zajtrk z žara - zakaj pa ne?!

Najbolj funkcionalni so žari, ki omogočajo pripravo že skorajda vseh jedi - tudi pic, celo kruha in sladic, na primer ananasa, ki ga na koncu oblijemo s čokolado. "Še jutranjo kavo si lahko danes skuhate na žaru," pripomnita Miha in Nejc Pešec. "Žar namreč ni uporaben le tako, da hrano pečete na oglju oziroma rešetki, ampak lahko na izvor toplote postavite posodo, ki bi jo sicer uporabljali v kuhinji. Tako si lahko na primer na počitnicah, ko imate več časa, na žaru pripravite tudi zajtrk," pojasni Nejc Pešec, ki si na začetku dneva na plinskem žaru z veseljem speče jajca s slanino in polovičke paradižnika. Mojstra žara opažata, da vse bolj priljubljen postaja tudi raženj, to je tisti način peke, med katerim se meso ali kakšen kos zelenjave ali sadja vrti nad razbeljenim žarom. "Prednost ražnja je, da se hrana peče počasi, pri tem pa ne izgubi veliko vlage," razložita brata in poudarita, da raženj nikakor ni le za peko vola in odojka. "Na njem je mogoče peči zelenjavo, na primer celo glavo cvetače, ali pa sadje, kot je ananas, nanj lahko napičite tudi večje ribe," pravita strokovnjaka za žar.

Zlata pravila peke

Večino hrane pečemo ob zaprtem pokrovu žara. Zakaj? "Zaprti žar med peko zadrži vročino, vlago in dim. Ujeta vročina hitreje speče hrano, ujeta vlaga pa poskrbi za to, da vezna tkiva v mesu hitreje razpadejo in da ostane hrana sočna. Ujeti dim aromatizira hrano in ji da pravi okus žara," pojasnita mojstra žara. In kdaj je smiselna peka z odprtim žarom? Sogovornika odgovarjata: "Če smo ljubitelji pravih ameriških zrezkov z močno zapečeno skorjo in sočno 'rare' sredico, potem jih pecimo z odprtim pokrovom. Zaprti žar namreč zadrži vlago, ki je sovražnik dobro zapečene skorje zrezkov."

V idealnih razmerah, še pravita, naj bi se meso, preden ga postrežemo, ohladilo na 50 stopinj, kar pomeni pet minut počivanja za zrezke, 15 minut za kilogramsko pečenko ali celega piščanca in do ene ure za celega jagenjčka ali odojka. Pred vsako peko moramo žar segreti. Užarjeno oglje ali brikete stresemo s kamina za prižiganje briketov na žar na oglje, pri plinskem žaru nastavimo plin na maksimum in ga prižgemo, nato ga zapremo za deset minut. Žar vedno segrejemo do najvišje temperature, četudi recept zahteva srednjo ali nizko temperaturo, poudarita Miha in Nejc Pešec. Temperaturo za peko naravnamo šele, ko je rešetka vroča in pripravljena za peko. Potrebujemo namreč vroče rešetke, na katerih bo meso takoj zakrknilo in dobilo prave sledi rešetk.

Pečeno meso naj nekaj minut počiva

Sicer pa so pri nas med mesnimi jedmi, primernimi za žar, še vedno najbolj priljubljeni čevapčiči. Lahko bi dejali: ni žara brez čevapčičev! Vendar ravno pri peki čevapčičev po navadi naredimo največjo napako s tem, ko jih polivamo s pivom, ker menimo, da bomo tako izboljšali njihov okus. "Ko žar poškropite s pivom," opozarjata brata Pešec, "ugasnete žerjavico in dvignete saje. Meso se ne zapeče enakomerno, saje pa pokvarijo okus in kakovost hrane." Zato je po besedah sogovornikov veliko bolje, da imate pivo pri roki za žejo in ne za polivanje čevapčičev. Nadloga je lahko tudi prevelik ogenj. "Pri zaprtih žarih lahko ogenj ugasnete s pokrovom, pri odprtih pa imejte pri roki pršilko z navadno vodo, da boste lahko pogasili plamen," svetujeta mojstra žara. Pri čevapčičih in pleskavicah ter mletem mesu nasploh je zaželeno, da meso, še zlasti govedino, uporabimo zorjeno, saj bodo tako jedi bolj sočne. Kakovostne in sočne čevapčiče pripravite iz mešanice ovčjega oziroma jagnječjega mesa in teletine. In še na nekaj opozorita mojstra žara: "Hrana z žara je boljšega okusa, če po končani peki krajši čas počiva. Če zarežemo v meso, takoj ko ga vzamemo z žara, okusni sokovi v mesu stečejo na krožnik. Če meso nekaj minut pred zaužitjem počiva, se ohladi, proteini v mesu postanejo čvrstejši in obdržijo več sokov."

Da riba ne bi bila suha ...

Peka rib je zabavna naloga, predvsem zaradi strukture ribjega mesa, pravita kralja žara. "V primerjavi s kopenskimi živalmi, pri katerih so mišice razporejene v snopih, je pri ribah mišično tkivo razporejeno v tankih plasteh, ki tečejo od kosti do kože, povezane s povezovalnim tkivom. Med peko se mišična vlakna krčijo, povezovalno tkivo pa mehča, kar privede do razpadanja mesa, zato na primer za razkosanje pečenega ribjega fileja ne potrebujemo noža. Dobro pa je vedeti, da je treba ribo umakniti z žara, takoj ko je povezovalno tkivo zmehčano in preden popusti. Ko se namreč mišično tkivo segreje, sprosti vodo, ki ostaja v povezovalnem tkivu, in ko to popusti, izgubimo vlago in riba je suha."

Koraki peke rib so naslednji: ribo najprej očistimo in osušimo s papirnatimi brisalkami. Nato jo naoljimo in začinimo ter pustimo na sobni temperaturi. Žar segrejemo na temperaturo 200 do 230 stopinj ter zdrgnemo in naoljimo rešetko. Ribo damo na žar in ga zapremo za štiri minute. Pečemo osem do deset minut za vsake tri centimetre debeline. Ko je riba pečena na spodnji strani, sama odstopi od rešetk, če pa ne, počakamo nekaj minut, preden jo obrnemo. Celo ribo obrnemo tako, da jo z dvema oprijemaloma privzdignemo in prevrnemo na hrbtno stran, priporočata brata Pešec. Pa še na nekaj opozorita: vse ribe niso primerne za peko na žaru. "Potrebujemo kompaktnejše ribe, z nekoliko čvrstejšim mesom, ki ne razpade takoj. Brancin, orada, postrv so odličen izbor, prav tako losos, tun ali morski pes v obliki kotletov ali filejev. Ribo pred peko vzamemo iz hladilnika, da dobi sobno temperaturo, potem jo začinimo. Ne potrebuje kompleksnih začimb, v trebušno votlino ji vtaknemo vejico rožmarina, timijan, list lovorja ali šopek divjega koprca."

Tudi zelenjava in sadje tekneta

In kako na žaru pečemo zelenjavo? Mojstra žara pravita, da lahko žarimo vse vrste zelenjave in sadja, najbolj v slast pa gredo pečen krompir, beluši, paprika, jajčevec, koromač, čebula, mlada koruza, paradižnik in od sadja jabolka, hruške, ananas in breskve. "Zelenjavo dobro naoljimo, saj se zaradi svoje nežne strukture na ognju hitro izsuši, olje pa ohrani vlago in nanesene začimbe ostanejo na zelenjavi. Za peko jo narežemo na enakomerne, šest do deset milimetrov debele kose. Za lažje delo uporabimo nabodala, vok ali žar posodo za zelenjavo. Pečemo kratek čas na srednji temperaturi, za kompaktnejšo zelenjavo pa na dveh temperaturnih conah: zapečemo na vročini, dokončamo indirektno." Sadja ni treba peči, da bi bilo boljše kot sveže, pravita Miha in Nejc Pešec, a s peko vseeno nekaj pridobi. Na žaru ga pečemo nekaj minut, da dobi sledi rešetk in da se nekaj sladkorja v sadju karamelizira in se razvije okus. Pečemo na direktni srednji temperaturi. Jabolka, hruške, breskve lahko izdolbemo in napolnimo z različnimi polnili. Za peko izbiramo nekoliko manj zrelo sadje, da ne razpade, še opozorita sogovornika in dodata, da lahko pečeno sadje uporabimo kot prilogo svinjini, piščancu ali ribi.