Pred ljubljanskim Gospodarskim razstaviščem, kjer bi se moralo odviti sojenje štirinajstim vpletenim v trgovino z drogo, ki krivde na predobravnih narokih niso priznali, smo bili tudi danes priča strogim ukrepom. Aleša Zupančiča, glavnega akterja v mamilarski verigi, so pripeljali iz koprskega zapora. Na čelu kolone je bilo policijsko vozilo, za njim dve vozili koprskega zapora in še en civilni avto policije, v katerem so sedeli oboroženi policisti v civilu, vsi oblečeni v neprebojne jopiče. Podobno so bili opremljeni pravosodni policisti. Takšni ukrepi so najbrž posledica Zupančičevega načrtovanja pobega iz ljubljanskega pripora, kar je pravosodnim policistom prišlo na ušesa pred nekaj meseci, zaradi česar je bil obtoženi premeščen v pripor v Koper.
S klientom ni mogel govoriti na samem
Od sprva petintrideset obtoženih sodišče zdaj sodi le še štirinajstim. Ljubljansko okrožno sodišče je primer dodelilo sodniku Srečku Škerbcu, a ta danes sojenja ni mogel izpeljati. Na obravnavi sta manjkala dva obtožena, eden zaradi bolezni, drugi se je opravičil, ker je bil na službeni poti, vendar to ni bil razlog za preložitev obravnave. Sodnik jo je preložil zaradi zahteve odvetnika Branka Gvozdiča, zagovornika obtoženega Svjetlana Stjepića, ki je terjal njegovo izločitev, saj dvomi o sodnikovi nepristranskosti. Razlog za to je sodnikova odredba o Stjepićevi premestitvi iz celjskega pripora v ljubljanskega. Odvetnik je prepričan, da je sodnik v odredbi "prikril dejanske razloge za premestitev obtoženega v drug pripor". Odvetnik Gvozdič je pred dvema tednoma sodišče opozoril, da mu v priporu ne omogočajo nenadzirane komunikacije s klientom in da lahko s Stjepićem govori samo preko telefonske slušalke, pri čemer ju ločuje steklena stena. Sodnika Škerbca je prosil, naj posreduje v zaporu, kar se je tudi zgodilo. A sodnik je v dokumentih o premestitvi Stjepića iz celjskega pripora v ljubljanskega zapisal, da je bil premeščen zaradi logističnih in organizacijskih težav, ne pa zato, ker odvetniku ni bila omogočena nenadzorovana komunikacija s klientom. Gvozdič je med podajanjem zahteve za izločitev sodnika še pripomnil, da so se v drugih primerih lahko kriminalisti sestajali s priporniki nenadzorovano v sobi za obiske celjskega zapora. Sodnik Škerbec o Gvozdičevi zahtevi ni odločal, ampak je presojo o advokatovi zahtevi prepustil svojemu šefu, predsedniku ljubljanskega sodišča Marjanu Pogačniku. Kdaj bo znana odločitev, še ni jasno, je pa zaradi odločanja o zahtevi za izločitev sodnika preložena tudi jutrišnja obravnava.
Kriminalno združbo vodil med vikend zaporom
Sprva se je v zajetni obtožnici Tamare Gregorčič s specializiranega državnega tožilstva znašlo 35 obtoženih, za dva, po ugovorih zoper obtožnico, sodišče ni dopustilo vložitve obtožnice, ki jima je očitala le po eno kaznivo dejanje, za kar pa je po mnenju sodišča tožilstvo ponudilo premalo dokazov. Devetnajst jih je krivdo priznalo in so že bili obsojeni. Kot rečeno, zdaj na zatožni klopi sedi "le" še 14 obtoženih. Domnevni vodja kriminalne združbe, ki je do nedavnega razbitja slovenske celice zloglasnega kavaškega klana veljala za največjo kriminalno združbo pri nas, je Aleš Zupančič. Tožilka mu je na predobravnavnem naroku ponudila, da bo v zameno za takojšnje priznanje zanj predlagala kazen devet let in pol zapora in 19.800 evrov stranske kazni, vendar se obtoženi ni hotel pogoditi z njo. V kazenskem postopku je odvetnika Luko Podjeda zamenjal za Moniko Mavsar. Podjed sicer Zupančiča še vedno zastopa v tožbi, ki jo je specializirano državno tožilstvo proti njemu vložilo po zakonu o premoženju nezakonitega izvora. Pravda še ni končana, njena vsebina pa se nanaša na sodbo celjskega sodišča, ki je oktobra 2018 Zupančiča zaradi trgovanja z drogo obsodilo na dve leti zapora in pet tisoč evrov stranske kazni. Prestajal jo je v obliki vikend zapora, od koder je vodil tudi trgovino z drogo. Kazni (med vikendi) ni odslužil do konca, saj so ga januarja lani kriminalisti aretirali skupaj z drugimi osumljenimi in je moral v pripor. Poleg Zupančiča in Stjepića krivde niso priznali Jure Močnik, Branko Ščulija, Elvis Murić, Polonca Nose, Samir Velić, Jure Slaviček, Ivan David, Jernej Kotnik, Dejan Šabotić, Luka Lazič Korošec, Gregor Mandelj in Anis Ličina, znan tudi kot domnevni organizator nasilnega protesta 5. novembra lani v Ljubljani, zaradi česa ga čaka sodni postopek. Tožilstvo ga je z Zupančičem povezalo, ker je bil 3. decembra 2019 ustavljen v Nemčiji. Pri pregledu avtomobila so nemški policisti pri njem našli skoraj 90 tisoč evrov in mu denar zasegli. Denar, za katerega tožilka Gregorčič meni, da izvira iz trgovine z drogo, so mu nemški organi lani vrnili, ker je dokazal, da izvira iz družinskega podjetja, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov.
S prodajo mastno zaslužili
Po podatkih iz obtožnice je omenjena združba od septembra 2017 do januarja 2020 na območju Slovenije, Hrvaške in Avstrije trgovala z drogo. Tožilstvo trdi, da je Zupančič koordiniral štiri poglavitne kriminalne dejavnosti, ki jih je izvajala združba: prodajo ekstazija, konoplje, konopljine smole in hašiša. Organiziral naj bi bil tudi tihotapljenja kokaina z ladijskimi kontejnerji iz Južne Amerike, Ekvadorja, v Luko Koper, dobavo heroina iz Iraka in proizvodnjo amfetamina v Sloveniji. Zupančiča se je med kriminalci prijel vzdevek Kapo, v domači Komendi in okolici pa ga vsi poznajo kot Bazenarja. Policija naj bi ga bila kot člana združbe prvič identificirala marca in aprila lani, ko sta bila izvedena navidezna odkupa droge od hrvaškega državljana Žarka Vidovića na območju Grosupljega. Potem se je kriminalni klobčič začel odvijati in so preiskovalci s prikritimi preiskovalnimi ukrepi prišli tudi do drugih osumljenih. V dobrih dveh letih so s prodajo droge zaslužili najmanj 1,3 milijona evrov.
