V Sloveniji je pogrešanih 235 oseb: Katera sta neresnična mita o pogrešanih otrocih?

Slovenija, ki trenutno predseduje Svetu EU, je iskanje pogrešanih oseb uvrstila med prednostne naloge predsedovanja. Zato je prejšnji teden v Ljubljani pod okriljem mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe, ki deluje v okviru delovne skupine za kazenski pregon Sveta EU, in v sodelovanju z AMBER Alert Europe potekala dvodnevna mednarodna konferenca, na kateri je poleg policistov prvič sodelovalo več različnih strokovnjakov iz držav EU in z Zahodnega Balkana ter drugih organizacij, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s področjem pogrešanih oseb. Med njimi je bil tudi Frank Hoen, ustanovitelj in predsednik AMBER Alert Europe, ki je mednarodna nevladna fundacija, ki pomaga pri reševanju pogrešanih otrok in povezuje policijske strokovnjake z javnostjo po vsej Evropi. Damjan Miklič, vodja mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe (EU) in vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji, pravi, da je bila konferenca zelo pomembna, ker široka izmenjava mnenj, znanja, dobrih in slabih praks ter izkušenj privede do povečanja možnosti, da pogrešano osebo čim prej in varno vrnejo domov. "Novega znanja ni nikoli dovolj, tudi najbolj izkušeni preiskovalci vedno znova iščejo nove in nove prijeme in metode za izboljšanje načina preiskave pogrešanja osebe, da se pogrešani najde čim prej in nepoškodovan," pravi Miklič.

Da je nekdo pogrešan, je treba policiji prijaviti takoj

V evidenci slovenske policije je pet pogrešanih otrok, dodaja Miklič. Od leta 1979 je pogrešana mati s triinpolletnim otrokom, izginila sta iz vasi v okolici Ljubljane. Od leta 1986 je pogrešana enajstletna deklica, ki je izginila izpred stanovanjskega bloka za Bežigradom. Od leta 1991 je pogrešana štiriletna deklica, ki je svojcu padla iz naročja v reko Muro med prečkanjem državne meje. Od leta 1992 je pogrešana petletna deklica, ki je med plovbo v Istri padla z izletniške ladje. Zadnji pogrešani otrok je dveletni fantek, ki so ga starši leta 1996 pustili brez nadzora na robu gozda, ko so odšli nabirat gozdne sadeže. "Zato je zelo pomembno, da pogrešano osebo policiji prijavimo čim prej, ne čakamo, da preteče 24- ali 48-urni rok, ker je to neki mit, ki velja v naši državi in tudi mnogih drugih evropskih. To nikakor ne drži, s prijavo je treba pohiteti, saj lahko potem policija takoj začne svoje aktivnosti iskanja pogrešane osebe in vanje vključi še druge. V takšnih primerih je zelo pomemben čas, prej je pogrešana oseba prijavljena, prej se jo začne iskati. Še posebej je ta čas pomemben pri ranljivih skupinah ljudi, kot so otroci in starostniki," dodaja Miklič.

Žrtve burnih razvez svojih staršev

Na seznamu pogrešanih oseb so tudi otroci, ki so žrtve burnih razvez svojih staršev, ki se ne morejo dogovoriti o skrbništvu otrok. Zato so tudi primeri, ko eden od staršev odpelje otroka v drugo državo, drug starš pa ne ve, kje je otrok, in se za pomoč obrne na policijo. V teh primerih je včasih potrebna odločitev sodišča glede dodelitve otroka, da ga lahko začnejo aktivno iskati. "V tem primeru ne gre za klasično pogrešanje osebe, temveč za kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe in se za preiskovanje uporabljajo ukrepi iz zakona o kazenskem postopku. Soočamo se s primeri, ko sodišče še ni odločilo o dodelitvi otroka in tako niti nimamo možnosti ukrepanja, razen da samo ugotovimo, da je otrok živ in nepoškodovan oziroma v dobri oskrbi. Primer se dodatno zaplete, ko sta starša državljana različnih držav. Glede tega smo imeli kar nekaj primerov, ko sodišče ali organ socialnega skrbstva ene države dodeli skrbništvo otroka enemu staršu, v drugi državi pa je otrok dodeljen drugemu staršu in tako nastane kolizija interesov. Vsekakor policija v vseh takih primerih gleda predvsem na koristi otroka in upošteva oziroma izvršuje odločbo sodišča."

Na vprašanje, kaj so najpogostejši vzroki, da ljudje odidejo od doma, Miklič pravi: "Če govorimo o pogrešanih otrocih, se pogosto izkaže, da se kje igrajo ali so pri prijateljih, sošolcih in pozabijo oditi domov oziroma staršem ne povedo, kje bodo. Mladostniki lahko gredo od doma zaradi več razlogov, zaradi družinskih nesoglasij ali nasilja nad njimi, tudi spolnega, zaradi težav v šoli, med vrstniki. Starejši včasih pozabijo, kam so šli oziroma kam bi se morali vrniti. Včasih pa je vzrok, da je neka oseba pogrešana, tudi kaznivo dejanje. Približno deset odstotkov pogrešanih ljudi v Sloveniji je žrtev kaznivih dejanj in so najdeni mrtvi ali pa so storili samomor. Pravzaprav pa se primeri pogrešanih oseb razlikujejo med seboj in vsakega posebej se na policiji skrbno lotimo." Slovenska policija pogrešane otroke v 90 odstotkih najde v nekaj urah, odrasle osebe v 80 odstotkih v enem dnevu. Vendar so policisti toliko bolj pozorni na preostalih 20 odstotkov, saj ti zagotovo potrebujejo kakšno pomoč.

Miklič dodaja, da prijavo osebe, ki je pogrešana, lahko poda vsakdo, ki je v stiku s to osebo, ne le družinski člani. Lahko so to tudi prijatelji ali sodelavci, če opazijo, da se oseba ne druži več z njimi, ne hodi v službo oziroma nima več socialnih stikov. Pri pogrešanih osebah gre pogosto za osebe, pri katerih je lahko ogroženo njihovo zdravje ali celo življenje.

Pomembno sodelovanje z mediji

Ko policija išče pogrešano osebo, zelo veliko sodeluje z njenimi domačimi, prijatelji, sodelavci, saj išče kakršnokoli koristno informacijo o pogrešani osebi, da bi jo čim prej našla. "Ko svojci prijavijo, da je njihov družinski član izginil, da ga ne najdejo, je zelo pomembno, da se hitro in strokovno opravijo razgovori z njimi, saj so v zelo hudem stresu, ker ne vedo, kaj se je zgodilo z njihovo ljubljeno osebo. Zato na policiji delamo vse, da jim dajemo občutek, da bomo naredili res vse, kar je v naši moči, da bomo pogrešano osebo našli in da se bo vrnila domov. Večina primerov se srečno konča, vsi pa žal ne. Zato se na policiji za pomoč pri iskanju pogrešanih oseb pogosto obrnemo na medije, ki z javno objavo podatkov pogrešane osebe to novico razširijo v javnost, ki nam dostikrat pomaga s koristnimi informacijami," dodaja Miklič. Da je ob primerih pogrešanih oseb zelo pomembno na pravilen način obveščati medije, se strinja Frank Hoen. "Na primer, nekdo je prijavil, da pogreša otroka na Nizozemskem, medtem pa so lahko otroka odpeljali že v Nemčijo. Zato je poleg tega, da se informacije o pogrešani osebi lahko izredno hitro širijo znotraj mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe, pomembno, da se hitro širijo tudi informacije o pogrešanih osebah prek medijev, saj je tako veliko večja verjetnost, da bo nekdo nekje opazil pogrešano osebo in o tem obvestil policijo," dodaja Hoen. Miklič pa pravi, da se pogosto v iskanje pogrešanih oseb vključijo tudi svojci in prijatelji pogrešane osebe, gasilci, pripadniki civilne zaščite, gorske reševalne službe, vodniki reševalnih psov, civilna društva in združenja, tudi pripadniki Slovenske vojske in drugi.

Krog življenja in smrti