Največ umorov, ubojev in njihovih poskusov se sicer odvije "tam, kjer se počutimo najboj varne" torej v zasebnih prostorih - kar 60 odstotkov.
Tamara Krivec, Dnevnik
Na obrobju Ljubljane v tišini večera odjekne krik – prizor, ki bi ga zlahka zamenjali za uvod kriminalnega romana. A to ni fikcija. Statistična raziskava, ki sta jo izvedla dr. Mojca M. Plesničar in dr. Dean Lipovac z Inštituta za kriminologijo, razkriva presenetljivo sliko slovenskih morilcev in žrtev: največkrat so povezani med seboj, orožje pa je pogosto kar tisto, kar je pri roki – nož, kij ali sekira.
V članku še izveste:
zakaj so ženske storilke najpogosteje morilke svojih nasilnih partnerjev,
da se skoraj polovica umorov zgodi doma, v prostoru, kjer bi se morali počutiti najvarneje,
kateri mesec in dneva v tednu sta najbolj “nevarna” za krvava dejanja,
kako alkohol in čustvena razdraženost vplivata na zmožnost nadzora storilcev,
zakaj ima Slovenija "neuspešne" morilce – več kot polovica dejanj ostane le pri poskusu,
ter kako presenetljivo velik delež storilcev pred tem sploh ni bil kaznovan.
V članku še izveste:
zakaj so ženske storilke najpogosteje morilke svojih nasilnih partnerjev,
da se skoraj polovica umorov zgodi doma, v prostoru, kjer bi se morali počutiti najvarneje,
kateri mesec in dneva v tednu sta najbolj “nevarna” za krvava dejanja,
kako alkohol in čustvena razdraženost vplivata na zmožnost nadzora storilcev,
zakaj ima Slovenija "neuspešne" morilce – več kot polovica dejanj ostane le pri poskusu,
ter kako presenetljivo velik delež storilcev pred tem sploh ni bil kaznovan.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
