Petletno obdobje kaže na zmanjševanje števila mrtvih na cestah, četudi
je bilo lani bolj tragično kot v letih prej.
Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je pripravila analizo prometne varnosti, ki ne temelji zgolj na dogajanju v minulem letu, ampak v daljšem časovnem obdobju. Kot navajajo, je leto 2021 zaradi zdravstvene situacije v povezavi z epidemijo covida-19 neprimerljivo z letom 2020, ko je na cestah umrlo najmanj ljudi v slovenski zgodovini. Število umrlih na slovenskih cestah v preteklem letu je sicer precej višje kot zadnjih pet let, a bi bilo prenagljeno sklepati, da gre za začetek trenda izrazitega poslabševanja prometne varnosti, opozarjajo.
"Statistiko prikazujemo z metodo drsečih povprečij petletnih obdobij, ki še vedno kažejo upad najhujših prometnih nesreč, četudi je najbolj žalosten statistični kazalec prometne varnosti 115 umrlih na naših cestah lani precej slabši kot zadnjih pet let, kjer beležimo povprečno število umrlih na cestah malce manj kot 100 na leto," pojasnjuje Jure Kostanjšek, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije, in še dodaja: "Za zdaj (še) ne moremo oceniti, ali je slaba številka za leto 2021 posledica naključnosti prometnih nesreč ali pa že gre za obrnjen trend, ki bo terjal drugačen razmislek o potrebnih ukrepih."
Malo pripetih, veliko pijanih
Analiza je sicer pokazala, da je bila prometna varnost ponovno zelo slaba pri motoristih in mopedistih, pri kolesarjih in pešcih. Razočarala je skromna raba varnostnega pasu – med umrlimi jih kar 42 odstotkov ni uporabljalo varnostnega pasu, kar je izjemno skrb zbujajoče. Še vedno je izrazita problematika alkoholiziranosti – lani je imelo 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo. Da je ustanovitev avtocestne policije sicer dobrodošla, še navajajo v AMZS, a podatki znova kažejo, da se velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodi na regionalnih cestah in v naseljih, zato bi moral biti nadzor kot pomemben kamenček v mozaiku prometne varnosti učinkovit tudi na teh cestah.
AMZS je pripravil tudi priporočila, s katerimi bi lahko v prihodnjih letih naredili nadaljnje korake k zmanjševanju davka, ki ga terjajo ceste. Za napredek so nujne aktivnosti na vseh treh segmentih trikotnika prometne varnosti: cestna infrastruktura-vozila-udeleženci v prometu. Dolgoročno so k izboljšanju prometne varnosti pomembno prispevala mnogo varnejša in tehnološka izpopolnjena vozila, boljša infrastruktura ter tudi kultura voznikov oziroma bolj ozaveščeni udeleženci v prometu, zato bodo nadaljnji koraki do napredka in zmanjšanja števila nesreč z najhujšim izidom bistveno bolj zahtevni. "Vsekakor je izjemnega pomena, da se na infrastrukturnem delu v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo aktivnosti investicijskega vzdrževanja cest ter odpravljanj kritičnih mest, hkrati pa smo načeloma lahko zadovoljni, da se je začela gradnja povezave proti Koroški. Ob tem upamo, da bodo kmalu stekla tudi gradbena dela na odsekih proti Dolenjski oziroma Beli krajini," izpostavlja Kostanjšek. V AMZS si glede na število udeležencev v prometu želijo več sistematičnih spodbud k njihovemu stalnemu izobraževanju, saj se prometna pravila, infrastruktura in tudi vozila nenehno spreminjajo in izboljšujejo.
Radi bi natančne in kakovostne podatke
Da je pri statističnih podatkih, na podlagi katerih lahko strokovnjaki na področju prometne varnosti pripravljajo analize in predlagajo ukrepe ter izboljšave, še veliko možnosti za napredek, meni tudi predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez: "Podatki o prometnih nesrečah bi nam morali omogočati celovit pogled in razumevanje ozadja številk. Razlage za boljše ali slabše stanje prometne varnosti ne smemo iskati zgolj v prometu, cesti, tehničnih rešitvah in vozilih, ampak tudi v splošnem, širšem utripu družbe, saj je naše vedenje v prometu kompleksno in na svoj način odraža čas, v katerem živimo." Brglez ob tem znova opozarja na že dolgoletno pobudo AMZS, da bi policija pridobivala bolj natančne in kakovostne podatke. Potrebovali bi podrobnejše analize vzrokov prometnih nesreč. Policijska statistika namreč za vzroke prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci na prvem mestu beleži neprilagojeno hitrost (37,1 odstotka). Na drugem mestu je nepravilna stran/smer vožnje (20,8 odstotka), ki je pravzaprav tudi lahko posledica previsoke hitrosti, saj lahko gre za "sekanje" ovinkov, na tretjem mestu pa navaja neupoštevanje pravil o prednosti (15,1 odstotka). Prav pri prvem vzroku, torej pri neprilagojeni hitrosti, nikakor ni jasno, ali to pomeni, da hitrost ni bila prilagojena dovoljeni hitrosti vožnje na cesti ali pa razmeram. Od voznikov je namreč po mnenju AMZS nemogoče pričakovati, da so vselej sposobni pravilno razumeti razmere na cestah in ugotoviti, kakšna je zanje primerna hitrost vožnje, in posledično prilagoditi hitrost vožnje svojega vozila tem razmeram. "Brez natančnega razumevanja razlogov za nastanek nesreč bodo naši skupni napori tako na področju preventive, zakonodajnih sprememb ali policijskega nadzora občutno manj ciljno pravilno usmerjeni in s tem občutno manj učinkoviti, kot bi lahko bili," opozarja predsednik AMZS.
Brglez še dodaja, da "razliko v boljšem ali slabšem letnem prometnovarnostnem statističnem seštevku v veliki meri naredimo prav ljudje s svojim vedenjem in ravnanjem v prometu". V AMZS bi si zato želeli tudi podatke, ki bi omogočali podrobnejšo raziskavo nesreč glede na posamezne vrste udeležencev v prometu. Predsednik AMZS je tudi prepričan, da lahko za prometno varnost največ stori vsak izmed nas, udeležencev v prometu: "Če jaz pazim na druge in hkrati upam, da tudi drugi pazijo name, smo vsi varnejši in je krog sklenjen. In tako mora miselnost prometne varnosti potekati. Torej, vsak pri sebi – zase in za druge lahko naredi največ."
