Predsednica senata Maja Manček Šporin je po posvetu s člani senata ugodila verjetno še zadnjemu predlogu višje državne tožilke Nadje Sovinc. Ta je sodišču predlagala, da celjsko bolnišnico zaprosi za celoten spis in dokumentacijo, če jo po 14 letih in pol sploh še hranijo, o primeru smrti pacienta Dejana M. Zanima jo dokumentacija, na podlagi katere je takratna strokovna direktorica bolnišnice Frančiška Škrabl Močnik odredila strokovni nadzor. Ta je bil opravljen po tem, ko je komisija petih strokovnjakov že preučila celotno dokumentacijo o zdravljenju pacienta.
"Iz tega namreč izhaja le kratek povzetek o zdravljenju, v katerem je med drugim navedeno, da je bolnik v noči z nedelje, 7. marca, na ponedeljek, 8. marca 2010, začel tožiti zaradi bolečin, kar pa iz listinske dokumentacije ne izhaja. Je pa imela komisija podlago, da je lahko ta zaključek navedla v povzetek zdravljenja pokojnika. In v bolnišnici zagotovo še hranijo listine, potrebne za navedbe komisije. Če jih, pa predlagam tudi, da se pridobi originalni zvezek sestrske predaje, iz katerega izhaja skrb za pacienta," je predlog predsednici senata obrazložila tožilka Sovinc.
Redek, a usoden zaplet
Kot je v zagovoru pojasnjeval obtoženi Branko Breznikar, je imel med posegom težave, saj je več instrumentov odpovedalo, s škarjami pa je na več mestih poškodoval pacientovo tanko črevo. A je poškodbe takoj saniral in rane zašil, trebušno votlino pa, kot je dejal, ves čas spiral s fiziološko raztopino.
Po posegu, ki ni potekal brez težav, pacienta ni namestil na intenzivno nego, pač pa na oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo, kjer sta nad njim bedela takrat dežurni kirurg Zlatan Tkalec in sobna zdravnica Jana Pečovnik, ki sta se kot soobtožena prav tako znašla na zatožni klopi. Breznikar po posegu tudi ni odredil mikrobiološke analize tkiva niti ni predpisal antibiotične terapije. Preiskav dan po posegu ni odredil niti dežurni kirurg Tkalec, čeprav je pacient tožil o slabem počutju. Na morebitni vnetni proces prav tako ni posumila Pečovnikova, ki je pacientu predpisala zgolj večjo dozo analgetikov.
Splet nesrečnih okoliščin
Kot je na sodišču pojasnil predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Janez Tomažič, je šlo v tem primeru za splet nesrečnih okoliščin, za pacienta pa je bil usoden izjemno redek zaplet. Prišlo je do okužbe z bakterijama Clostridium perfringens in Pseudomonas aeruginosa. Prva povzroča nevarne bolnišnične okužbe, druga pa plinsko gangreno. "Gre za zelo nevarno, agresivno patogeno bakterijo, ki je prispevala k hitremu in smrtonosnemu poteku okužbe," je pojasnil Tomažič. In dodal, da se bakterija razvije v 24 do 36 urah, ker je tako zelo redka, pa nanjo mnogi ne pomislijo. Ko se razvije sepsa, je v 70 odstotkih smrtna.
Pacienta so v celjski bolnišnici sicer operirali trikrat, zadnji poseg pa je opravil specialist splošne kirurgije Igor Černi, ki ga je klical kolega Tkalec. Pečovnikova je takrat asistirala, ker je bila obenem tudi dežurna. Černi se je spomnil, da je bila operacija urgentna, pa tudi tega, da je bil pacient izredno nestabilen. "Spomnim se, da sva se z Breznikarjem o tej situaciji pogovarjala in je bil zaradi tega tudi prizadet," je povedal Černi, ki je večinoma opisoval, kako potekajo vizite in o čem se na njih zdravniki pogovarjajo.
Sojenje se bo nadaljevalo 2. decembra.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
