Sodba Andreju Šišku pravnomočna

Sodba, ki jo je sodnica mariborskega okrožnega sodišča Vanja Verdel Kokol konec marca letos izrekla Andreju Šišku zaradi ščuvanja k nasilni spremembi državne ureditve, Mateju Lesjaku pa zaradi zaradi pomoči pri tem, je pravnomočna. Da je mariborsko višje sodišče zavrnilo vse pritožbe, spisane na prvostopenjsko sodbo, nam je potrdil Darko Simonič, vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva.

​Kljub obsodbi zmagoslavje

Sodnica Vanja Verdel Kokol je 49-letnega Andreja Šiška obsodila na osem mesecev zapora, 28-letnega Mateja Lesjaka pa na pogojno obsodbo na tri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Tožilstvo je Šišku očitalo, da je od 1. januarja 2017 pa do 5. septembra lani zato, da bi ogrozil ustavno ureditev, pozival k oboroženemu uporu. V več nastopih, objavljenih na spletu, je ljudi prepričeval, da je država ogrožena in da je treba ukrepati. Med drugim naj bi bil grozil nekdanjemu premieru Miru Cerarju in ga označil za veleizdajalca in celo morilca, 1. septembra lani pa da je v Apačah organiziral postroj Štajerske varde in se imenoval za njenega poveljnika. Tistim, ki so prišli na postroj, je tam razlagal, da zakoni za njih ne veljajo in da je trenutno oblast treba odstraniti. Lanskega 5. septembra je na shodu proti beguncem v Metliki uporabo sile označil kot edini načrt za dosego ciljev. Mateja Lesjaka pa je sodišče spoznalo za krivega pomoči, saj je dogodek v Apačah snemal in poskrbel, da je bil ta objavljen na spletu.
Kljub obsodbi je Šiško sodbo takrat sprejel zmagoslavno, češ da je sodišče s to sodbo priznalo tako deželo Štajersko kot Štajersko vardo. In tudi zato, ker ga je sodnica po izreku sodbe izpustila na prostost, v priporu je bil namreč Šiško dobrega pol leta. To je pomenilo več kot dve tretjini prisojene mu kazni, in bi, če bi bil v zaporu, lahko Šiško že prosil za predčasni odpust. Zato je bilo po mnenju sodnice nadaljevanje pripora, ki ga je sicer tik pred izrekom sodbe predlagalo tožilstvo, nesorazmeren omejevalni ukrep.
Tožilstvo je sicer terjalo višje kazni - tožilec Tilen Ivič je za Šiška predlagal izrek zapora v trajanju leta in štirih mesecev, za Lesjaka pa pogojno obsodbo osmih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Nižje kazni, za katere se je odločila, je sodnica pojasnila z besedami, da gre za prvi primer sojenja za takšno kaznivo dejanje, zato prerepresiven odziv države po njenem mnenju ni na mestu. Izrečena kazen, je razlagala sodnica, bo pomenila opomin obtožencu in sporočilo vsem, da takšna dejanja niso dopustna, saj ne prispevajo k demokraciji, temveč jo rušijo. "Ustavno in zakonsko sprejemljiv način za dosego političnih sprememb, za katere se posameznik zavzema, so v demokratični družbi in parlamentarni demokraciji volitve," je izpostavila sodnica. "Demokratično urejena družba ni nekaj samoumevnega, nekaj, česar ni mogoče ogroziti. Zato je treba jasno postaviti meje, da se njeni temelji ne spodkopljejo," so bile še sodničine besede. Država je tista, ki ima monopol nad nacionalno varnostjo, kar uresničuje preko policije in vojske, zato za ustanavljanje paravojaških skupin v državi ni prostora. "Takšnih dejanj ne gre podcenjevati, treba je postaviti jasne meje," je še dejala sodnica.

​Pritožba zaradi pravnih standardov

Višje sodišče je prejelo pritožbe prav vseh strank v postopku. Tožilstvo se je pritožilo na višino izrečene kazenske sankcije, obramba pa na obsodilno sodbo. Kot je takoj po izreku sodbe napovedala Šiškova odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, je pritožba potrebna, "četudi ne gre več za Šiška, ki je svoje odsedel in mu v zapor najverjetneje ne bo več treba", ampak zato, da se postavijo pravni standardi. "Enkrat je res treba povedati, ali lahko v tej državi govoriš in imaš svobodo izražanja ali ne. Če bodo povedali, da je nimamo, se bomo morali tega pač držati. Ampak take diktature po navadi ne trajajo dolgo. Res pa je, da gre Evropa v tej smeri omejevanja svobode govora in očitno je tudi sodnica zajahala ta val," so bile besede odvetnice. Tudi Lesjak, ki se je zagovarjal sam, je napovedal pritožbo. Češ da je v tej državi dovolj, da imaš v rokah kamero, pa lahko rušiš državo.
Toda višje sodišče je pritožbe vseh zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo sodbo sodnice Vanje Verdel Kokol. Sodba je tako pravnomočna, pričakovati pa je, da bodo vsaj obsojeni na vrhovno sodišče podali zahteve za varstvo zakonitosti.