Osemdvajsetletna Martina Horvat je 9. marca 2010 praznovala svoj rojstni dan. Štiri dni kasneje je neznano kam izginila iz stanovanja v zagrebški soseski Lanište. Njen brat Boris, s katerim sta imela zelo tesen odnos, je prvi posumil, da nekaj ni v redu. Policiji je prijavil njeno izginotje in hkrati sprožil obsežno iskalno akcijo na družbenih omrežjih. Njene zadnje besede, ki mu jih je namenila, so bile: "Ne skrbi brat, kmalu se vidiva." Po tem sporočilu so njeni telefoni obmolknili.
Kriminalisti so hitro posumili, da se je v stanovanju zgodil zločin. Martina tistega usodnega večera sploh ni zapustila doma, kjer je živela s svojim fantom Sašo Leskovčaninom. Preiskovalci so v stanovanju odkrili sumljive okoliščine. Manjkala sta preproga in fotelj, forenziki pa so našli sledi krvi. Kljub temu da ni vzela velikega kovčka, prav tako je v kopalnici pustila zobno ščetko in ličila, so preiskovalci tipali v temi. Njen brat je ob obisku stanovanja preiskovalcem povedal, da je v prostorih zaznal nenavaden vonj.
Skrbna preiskava in slepe ulice
Policija je v naslednjih tednih in mesecih zaslišala družinske člane, fanta, prijatelje in sosede. Zbirali so vse mogoče informacije o izginuli osemindvajsetletnici. Čeprav zbrani dokazi močno nakazujejo, da je Martina umrla nasilne smrti, njenega trupla do danes niso našli. Med iskanjem so preiskovalci preverjali številne govorice, poroča hrvaški portal Net.hr. Nekateri so trdili, da je odšla v Francijo, da bi začela novo življenje, drugi so jo domnevno videli na železniški postaji v Beogradu. Ena izmed teorij je celo predvidevala, da je prejela informacije o svojem pogrešanem očetu in jih odšla raziskovat na lastno pest.
Družina Horvat je sicer že pred Martininim izginotjem doživela hudo tragedijo. Njen oče Pal Horvat je bil branilec Vukovarja, ki je izginil med vojno leta 1991. Vojna je družino močno zaznamovala in jih prisilila v selitev in begunstvo. Agonija, ki se je začela leta 1991, se je z izginotjem Martine leta 2010 le še poglobila.
Odkritje očetovih posmrtnih ostankov
Nedavno pa je družina prejela vsaj delno uteho. V množičnem grobišču blizu Vukovarja so raziskovalci odkrili posmrtne ostanke hrvaških braniteljev, med katerimi so identificirali tudi Pala Horvata. Družina je tako po dolgih letih negotovosti lahko dostojno pokopala očeta in soproga.
Kljub temu mati Ana še naprej neutrudno išče svojo hčer. Svojo hišo je napolnila z Martininimi fotografijami in ohranja spomin na njeno vedro naravo. Martina je namreč študirala upravno pravo in modno oblikovanje, prijatelji pa se je spominjajo kot izjemno kreativne in polne življenja. Mati Ana preiskovalcem večkrat pove, da hčer še vedno sanja, pri čemer ji Martina v sanjah vedno znova ponavlja: "Mama, jaz sem na skrivnem mestu." Preiskava tako ostaja odprta, policija pa primera uradno še ni zaključila.
