Šefa mamilarske združbe niso pripeljali na sojenje zaradi bolečin v vratu

V začasno sodno dvorano na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani na današnje nadaljevanje sojenja domnevnim trgovcem z drogo niso pripeljali Aleša Zupančiča, glavnega akterja v mamilarski verigi. Iz uprave koprskega zapora so namreč pred začetkom sojenja predsedniku sodnega senata Srečku Škerbcu sporočili, da ima Zupančič od ponedeljka zdravstvene težave z vratom in se zaradi bolečin ne more udeležiti sojenja. Zupančičeva zagovornica, odvetnica Monika Mavsar, o obtoženčevih težavah z zdravjem ni bila obveščena, je pa sodišču predlagala, da se sojenje ne opravi, saj želi biti Zupančič navzoč na vseh obravnavah, še posebej, ko je načrtovano zaslišanje prič, kar je imelo sodišče danes v načrtu. Senat je predlogu odvetnice ugodil in preklical tudi obravnavi, načrtovani za ta teden in prvi teden v novembru, zato se bo sojenje nadaljevalo šele drugi teden novembra, ko bo sodišče zaslišalo za tožilstvo najbolj pomembno pričo, tajnega delavca policije številka 5, ki je bil glavni koordinator v operaciji zoper hudodelsko združbo.

Posumil, da sta se policista dogovarjala, kako pričati

Še preden pa je sodišče izdalo sklep o preklicu obravnav zaradi Zupančičevega slabega zdravstvenega stanja, je sodnik seznanil odvetnike in obtožene s predlogom tožilke Tamare Gregorčič iz specializiranega državnega tožilstva, da se dvema pričama omogoči pričanje pod zaščitnimi ukrepi. Tožilka je sodišču predlagala, da se kriminalista ljubljanske policijske uprave zasliši tako, da bosta pričala prek videokonference, z zakritim obrazom in popačenim glasom. Za takšen predlog se je tožilka odločila, ker je bil 16. septembra na sodišču zaslišan policist PP Domžale Sašo V., na zaslišanje pa je še čakal njegov kolega Gregor P. Oba sta bila namreč navzoča pri aretaciji Barbare Srše 10. avgusta 2017, ko je bila prijeta s kilogramom heroina. Z aretacijo Barbare Srše, ki je bila kasneje za trgovanje z drogo obsojena na dve leti in nekaj mesecev zapora, se je zgodba okoli Zupančiča in preostalih sploh začela. V policijskih in sodnih postopkih je Sršetova povedala, da je kupila drogo od Novice Joskića, ki je bil visoko pozicioniran v Zupančičevi združbi. In tako se je klobčič začel odvijati. Joskić je krivdo priznal in v zaporu na Dobu prestaja kazen pet let in deset mesecev zapora. Ker je po pričanju Saše V. sodišče odredilo pavzo, so nekateri odvetniki in obtoženi videli, da se je slednji zunaj pogovarjal z Gregorjem P., ki je še čakal na zaslišanje. Sklepali so, da se policista dogovarjata, kaj naj pred sodnim senatom pove Gregor P. Pri tem ju je fotografiral tudi eden izmed odvetnikov. Policista sta to videla in o tem obvestila svoje nadrejene, slednji pa tožilko Gregorčičevo, ki jo je gesta odvetnika razburila oziroma je bila zaradi advokatovega ravnanja ogorčena, je Gregorčičeva  pojasnila na sodišču. "Fotografije policistov, ki sodelujejo pri pregonu osumljencev najhujših kaznivih dejanj, kar trgovanje z drogo nedvomno je, pridejo na tak način lahko v roke ljudem, ki bi potem lahko grozili policistom, kar se dogaja večkrat."

Tožilka je torej s ciljem, da se ne bi ponovila zgodba z domžalskima policistoma tudi pri zaslišanju kriminalistov, ki sta prav tako sodelovala pri aretaciji Sršetove, sodišču predlagala, da jima podeli status zaščitene priče. Meni namreč, da obstaja velika nevarnost za grožnje in maščevanje omenjenima kriminalistoma, saj sodijo obtoženim, ki so delovali v zelo dobro organizirani hudodelski združbi, za kaznivo dejanje pa je predpisana zaporna kazen do petnajst let. Z javnim razkritjem identitete kriminalistov bi bilo ogroženo tudi njuno nadaljnje delo, še meni tožilka. Obramba obtoženih je njenemu predlogu nasprotovala, saj da je obtoženim in obrambi že znana identiteta omenjenih kriminalistov, "prav tako pa trditve o njuni ogroženosti, o katerih pravi tožilka, niso nikjer izkazane," je dejal odvetnik Branko Gvozdič, ki zastopa Branka Ščulijo. O predlogu tožilstva bo sodni senat odločil naknadno.

S prodajo mastno zaslužili

Tožilstvo obtoženim očita sodelovanje v hudodelski združbi, ki je od septembra 2017 do januarja 2020 na območju Slovenije, Hrvaške in Avstrije trgovala z drogo. Tožilstvo trdi, da je Zupančič koordiniral štiri poglavitne kriminalne dejavnosti, ki jih je izvajala združba: prodajo ekstazija, konoplje, konopljine smole in hašiša. Organiziral naj bi bil tudi tihotapljenja kokaina z ladijskimi kontejnerji iz Južne Amerike, Ekvadorja v Luko Koper, dobavo heroina iz Iraka in proizvodnjo amfetamina v Sloveniji. Zupančiča se je med kriminalci prijel vzdevek Kapo, v domači Komendi in okolici pa ga vsi poznajo kot Bazenarja. Policija naj bi ga bila kot člana združbe prvič identificirala marca in aprila lani, ko sta bila izvedena navidezna odkupa droge od hrvaškega državljana Žarka Vidovića na območju Grosupljega. Potem se je kriminalni klobčič začel odvijati in so preiskovalci s prikritimi preiskovalnimi ukrepi prišli tudi do drugih osumljenih. V dobrih dveh letih so s prodajo droge zaslužili najmanj 1,3 milijona evrov.