"Glede nevarne vožnje in poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi mi je žal, da se je zgodilo. A bežal sem zaradi strahu pred policijo, ker me je v enem od preteklih postopkov pretepla. Ko bom prišel na prostost, si želim urediti življenje, se zaposliti, skleniti partnersko zvezo," je prejšnji teden senatu višjega sodišču pod vodstvom Andreje Sedej Grčar zagotavljal 32-letni Ljubljančan Klemen Rajnar.

Predlaga oprostilno sodbo ali novo sojenje

Lani poleti je dobil tri leta zapora zaradi nasilništva, divjega bega z avtom po prestolnici in napada na dva policista. Prejšnji teden so obravnavali pritožbo na to razsodbo. Rajnarja na sodišče ni bilo, prek videokonferenčne povezave se je javljal iz zapora na Dobu. Tako kot zagovornik Miloš Zarić, ki predlaga, naj ga očitkov oprostijo ali pa sodbo vsaj razveljavijo in odredijo novo sojenje.

Dvaindvajsetega maja predlani okoli treh zjutraj je skupina mladih pijančevala v eni od ljubljanskih garaž. Tudi Rajnar naj bi bil zraven. Beseda naj bi med drugim nanesla na posilstvo, ki ga je Rajnar obtožen, in so mladi zanj izvedeli iz medijev. Zbadanje naj bi se končalo tako, da je Rajnar enega od njih pretepel. Po glavi naj bi ga bil udaril s pištolo, zahteval, naj gre na kolena in prosi za življenje, potem pa naj bi bil še ustrelil mimo njega.

Zaradi tega je policija za njim razpisala iskanje, z opozorilom, da je nevaren, lahko tudi oborožen. Petindvajsetega maja ga je policist na Trgu OF slučajno zagledal za volanom fiata 500 (mimogrede, avta sploh ne bi smel voziti, ker mu je sodnik za prekrške začasno odvzel vozniško dovoljenje). Rajnar se je pognal v beg, ki je vključeval vožnjo po nasprotnem pasu, skozi rdečo, rinil je mimo kolone, da je na nekem avtu odbil vzvratno ogledalo. Ko so ga ustavili, ni šel iz avta, ko so ga hoteli izvleči, pa se je uprl. Eden od policistov je uporabil strokovni prijem, davljenje od zadaj, a naj bi ga bil Rajnar tako močno udaril v prsi, da je padel. Policistko, ki ga je hotela zagrabiti, pa prijel za roko in ji jo potisnil na hrbet. Spet je sledil beg, a ko ga je policist dohitel, je bil spet deležen udarca v prsni koš, da je udaril v steno bližnje garaže. Tudi ko je bil že vklenjen, naj bi bil policistu grozil, naj dobro premislil, ali ga bo prijavil. Policistki pa v pozdrav pomahal s sredincem.

Ravnal nagonsko

Rajnar trdi, da ga ob tistem prvem dogodku pri garaži sploh ni bilo zraven. Pri tem je vztrajal tudi na pritožbeni seji, češ da sta se z oškodovancem prvič videla na sojenju. V resnici je bilo tako, da je oškodovanec v sodni preiskavi eksplicitno zatrdil, da je bil napadalec Rajnar, na glavni obravnavi pa ne on ne priče niso bili več tako določni. Obtoženi je višje sodnice opozoril, da na kraju dogodka niso našli nobenih njegovih sledi in da torej za krivdo ni nobenih dokazov.

Kar zadeva nevarno vožnjo, je zagovornik izpovedi policistov in prič označil za pretirane. Dejal je tudi, da bi policist ob aretaciji lahko ravnal bolj skrbno. Vedel je, da na pomoč prihajajo patrulje, pa je vseeno začel Rajnarja vleči iz vozila. Po Zarićevem mnenju je obtoženi ravnal nagonsko, ko ga je policist začel daviti. "Res je poskušal pobegniti, ni pa bil namerno nasilen. V tem primeru bi bile poškodbe policistov bistveno drugačne," je izjavil in podvomil, ali je pri policistih resnično šlo za lahke poškodbe, kot jih je ocenil izvedenec. "Po mojem so bile minorne. In vprašanje je, ali bi jih izvedenec opredelil za take, če ne bi šlo za policista," je dejal. Rajnar pa da je zaradi policistovega udarca dobil resno poškodbo na glavi. Tako obtoženi kot zagovornik sta opozorila tudi na ugotovitve izvedenke klinične psihologije, da se Rajnar zaradi preteklih izkušenj policije boji in da to (poleg travm iz otroštva) vpliva na njegove reakcije.

Sodba višjega sodišča bo znana čez nekaj tednov.