Tričlanski senat ljubljanskega višjega sodišča pod vodstvom Barbare Črešnar Debeljak je danes obravnaval pritožbi na sodbo, s katero je bil 21. decembra lani dr. Milko Novič oproščen umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Po vseh predvidevanjih naj bi sicer kazenski pregon zoper Noviča zastaral že šest dni po razsodbi. Prav to vprašanje je tudi eno od ključnih, do katerih se bo moral senat zdaj opredeliti: njegovo odločitev je mogoče pričakovati v enem mesecu.
Obramba ne dvomi
Da je pregon že zastaral, obramba sicer ne dvomi. "Obžalujemo, da ne bo pravnomočne oprostilne sodbe, ki si jo dr. Novič absolutno zasluži. Ker v nasprotju z nekaterimi prepričanji zastaranje ne pomeni zmage obrambe," je na javni seji izpostavila zagovornica Monika Poje. Dodala pa tudi, da je zastaral le kazenski pregon zoper Noviča, zoper pravega storilca pa ne. "Tožilstvo, imate vso moč, da najdete pravega storilca. Ampak, ali si to sploh želite?" je pogled usmerila v tožilko Blanko Žgajnar. Po koncu seje pa za medije povedala, da je zastaranje bolj kot ne zmaga tožilstva, ki na ta način v javnosti ne bo prevzelo nobene odgovornosti za sedemletni pregon napačnega človeka.
Kot je znano, je bil Novič obtožen, da je 16. decembra 2014 zvečer na parkirišču pred restavracijo v Tbilisijski ulici v Ljubljani s pištolo kalibra 7,65 milimetra Jamnika dvakrat ustrelil v glavo. Zaradi hudih poškodb je ta tri dni pozneje umrl v ljubljanskem kliničnem centru. Šlo naj bi za maščevanje, ker so ga na Kemijskem inštitutu odpustili. Noviča so na sojenju, ki se je končalo spomladi 2017, obsodili na 25 let zapora. Jeseni 2018 je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje, ki se je končalo spomladi 2019. Takrat je bil Novič umora oproščen. Po razveljavitvi sodbe na višjem sodišču (zaradi dvoma o nepristranskosti sojenja - sodniki se v vsebino sodbe sploh niso poglabljali) je sledilo še tretje sojenje. Ponovno z oprostitvijo. Na takšno odločitev sta se pritožila tožilka in pooblaščenec Jamnikove vdove, odvetnik Miha Kunič. Zagovornika Poje in Žiga Podobnik sta na tožilsko pritožbo odgovorila, uveljavljala pa tudi zastaranje pregona. Danes je vsak od njih predstavil svoje argumente senatu.
"Vsakomur lahko pogledam v oči"
"Dvakrat sem bil sodno oproščen in to mi zadošča. Vsakogar lahko pogledam v oči in rečem, da z umorom nimam nič, in da zaživim, kolikor se da normalno," je na vprašanje, kaj, če zaradi zastaranja oprostilna sodba ne bo dočakala pravnomočnosti, odgovoril Milko Novič. Po njegovem mnenju je tožilstvo celoten postopek namenoma vodilo v smeri zastaranja. "Če se že sklicujeta na zastaranje, bi pa tožilko in pooblaščenca oškodovanke vprašal, kaj so počeli sedem let. Sedem let so imeli, da sodišču dostavijo verodostojen in neovrgljiv dokaz o moji krivdi, pa se ni zgodilo nič. Sedem let ni malo, a v tem času niso naredili ničesar. Kaj bi potem v naslednjih 50 letih? Mogoče bi mene zmrcvarili do konca," je izjavil Novič.
Naj pove ustavno sodišče
Še pred vsebinskimi vprašanji bo moral senat tako razčistiti, ali je pregon res že zastaral. Kaznivo dejanje umora v splošnem zastara v 50 letih, v Novičevem primeru torej leta 2064. Ker pa je bila prva sodba razveljavljena na vrhovnem sodišču, velja 91. člen kazenskega zakonika, ki po razveljavitvi določa dveletni zastaralni rok. Kunič želi pritožbeni senat zdaj prepričati, da v primeru Novič ta rok ne velja. In sicer zato, ker je ustavno sodišče v drugi zadevi (Rupnik) odločilo, da zadrži izvajanje 91. člena. Kunič trdi, da zadržanje velja tudi za vse druge primere. O tem je že odločalo prvostopenjsko sodišče, a se ni strinjalo. Pooblaščenec je danes opozoril tudi na več sodb evropskega sodišča za človekove pravice, da zaradi pravice obtoženega do hitrega sojenja ne smejo biti prizadete pravice oškodovancev. Senatu je tako predlagal, naj na ustavno sodišče vloži pobudo za oceno ustavnosti 91. člena. "To vprašanje bi bilo treba razčistiti, da se o njem ne bi spraševali tudi v drugih zadevah. In če bo ta postopek sprožilo višje sodišče, bo ustavno odločilo relativno hitro," je dejal. Mimogrede, z zadnjo novelo kazenskega zakonika, ki začne veljati 15. decembra, je zastaralni rok za takšne primere podaljšan na pet let, kar pa na primer Novič seveda (za nazaj) ne more vplivati.
Zagovornika sta skoraj povsem prepričana, da Noviča ni več mogoče preganjati. "Obramba že od vsega začetka obžaluje, da se je tožilstvo sploh pritožilo in preprečilo, da bi oprostilna sodba postala pravnomočna. Če bo sodišče o pritožbi odločalo meritorno, jo bo zavrnilo, ker je v celoti neutemeljena. Zelo verjetno pa bo ugotovilo, da je nastopilo zastaranje kazenskega pregona, in postopek ustavilo," je dogajanje komentiral Podobnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
