V Sudanu so žrtve spolnega nasilja pogosto prisiljene trpeti v tišini, njihove solze pa ostanejo neopažene v kaosu vojne. Vendar pa na dan prihajajo vse bolj grozljive zgodbe o sistematičnih zlorabah, ki jih izvajajo Sile za hitro podporo (RSF). Nasilje ne pozna meja in ne prizanaša nikomur, niti dojenčkom.
Za ženske, kot je Mariam (ime je spremenjeno zaradi zaščite identitete), se groza ni končala niti med poskusom bega. Ko je skušala ubežati vojni in se prebiti iz zvezne države Gezira v Kartum, so njeno vozilo ustavili oboroženi moški. Izmed vseh potnikov so izbrali prav njo. "Rekli so, da nas želijo preiskati. Dva sta se posvetovala, nato pa sta me poklicala k sebi," je povedala. Odpeljali so jo v prazno sobo z vzmetnico, kjer so jo posilili. Zlomljena se je vrnila k družini v čakajoči avtomobil. Njena teta je potrdila, da so bili napadalci pripadniki RSF.
Podobno usodo je doživela študentka medicine Um Kulthum v el-Fasherju. Preden je sama postala žrtev, je bila priča umoru strica, ki so ga sile RSF ubile pred njenimi očmi. Nato so njo in še tri druga dekleta brutalno skupinsko posilili. Ta zgodbe niso osamljeni primeri, temveč del širšega vzorca, ki ga razkrivajo nevladne organizacije.
Nasilje kot strateško orožje
Strateška pobuda za ženske na Afriškem rogu (SIHA) je dokumentirala skoraj 1.300 primerov spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola v 14 sudanskih zveznih državah od začetka vojne aprila 2023. Kot poroča medij Al Jazeera, ki je zbrala zgodbe preživelih, ta dejanja niso naključna, temveč gre za premišljeno strategijo, ki ženske obravnava kot lastnino.
Hala Al-Karib, regionalna direktorica SIHA, opozarja na pojav ugrabitev za namene spolnega suženjstva in prisilnega dela. "Ženske ugrabljajo, da bi služile vojakomprale, kuhale in bile spolne sužnje," pojasnjuje Al-Karibova. Še bolj zaskrbljujoče je, da izkoriščanje prestopa državne meje. Ženske naj bi ugrabljali z namenom zasužnjevanja in prodaje na trgih, pri čemer jih transportirajo v sosednje afriške države. Ženska telesa se v tej vojni uporabljajo kot orožje za uničenje skupnosti, saj preživele zaradi stigme in sramu pogosto ne morejo ali nočejo nazaj k svojim družinam.
Sistematično naravo teh zločinov potrjujejo tudi pravni strokovnjaki. Arnold Tsunga, nekdanji direktor za Afriko pri Mednarodni komisiji pravnikov (ICJ), je vodil misijo v vzhodnem Čadu, kjer je intervjuval begunce. Opozoril je, da so pripadniki etnične skupine Masalit glavna tarča spolnega nasilja, ki se uporablja za prisilno razseljevanje ljudi in kaznovanje moških, ki so skušali braniti svojo zemljo.
Žrtve celo dojenčki
Obseg nasilja je preobremenil lokalne bolnišnice, zdravstveno osebje pa poroča o nepojmljivih grozodejstvih. Generalni direktor porodnišnice v Omdurmanu, Imad al-Din Abdullah al-Siddiq, je razkril, da posilstva ne prizanašajo niti najmlajšim. "Število posilstev je veliko večje od uradno zabeleženega. Posiljenih je bilo več kot 14 dojenčic, mlajših od dveh let. Dojenčki! To so dokumentirale nevladne organizacije," je dejal.
Bolnišnica se sooča s poplavo žrtev, starih med 11 in 23 let, ki prihajajo zaradi nosečnosti kot posledice posilstev. Za tiste, ki so noseče manj kot tri mesece, so opravili splave, v kasnejših fazah nosečnosti pa so bila dekleta prisiljena v nosečnost. Tudi UNICEF je potrdil več kot 200 primerov spolnih napadov na otroke od začetka leta 2024, pri čemer so bile nekatere žrtve mlajše od pet let.
Poročila kažejo na tristopenjski vzorec napadov RSF: začne se z vpadi v domove in ropanjem, ki ga spremljajo posilstva, sledijo napadi na javnih mestih in končno dolgotrajno pridržanje. Vse to se dogaja v času, ko Sudanu grozi vse hujša lakota, mednarodna skupnost pa kljub sankcijam proti poveljnikom RSF še ni našla učinkovite rešitve za zaščito civilistov.
