Včeraj se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo sojenje 47-letnemu Martinu Zaviršku, obtoženemu, da je 12. avgusta lani okoli 20.50 na dvorišču pred domačo hišo v Mali Račni ženo Natašo polil z gorljivo tekočino in jo zažgal. Opečenega je imela kar 70 odstotkov telesa, pol je bilo globokih opeklin. Dva tedna pozneje je poškodbam podlegla. To naj bi bil storil iz maščevanja, ker naj bi ga bila nameravala zapustiti zaradi drugega moškega. "Nikoli ji ne bi kaj žalega storil, pa se je zgodila taka groza. Pogrešam Natašo …" je jokal. Tragedijo je sicer opisal kot nesrečo, čeprav te besede ni uporabil.
V pisnem zagovoru je segel daleč nazaj. Opisoval je, kako sta se z Natašo v mladih letih zaljubila, skupaj sta bila 30 let, 23 let poročena. Pa kako sta zgradila hišo, dobila otroka, kako sta bila ponosna na to, kar sta dosegla. "Zelo sva se ljubila, še danes jo neizmerno ljubim. Vse bi dal, da bi jo spet videl," je navajal. Vse do lanske pomladi je bilo njuno življenje "polno ljubezni in sreče". Vse je naredil zanjo, vsako jutro ji je skuhal kavo. Potem pa se je ona nenadoma "malo ohladila". Spraševal jo je, ali ima "ljubčka", a je zanikala, je pa tarnala nad službo. Kasneje pa še, da je sita njune hiše, domačega kraja in domačih, obremenjevala jo je tudi mamina bolezen, strah jo je bilo, da bo resno zbolela tudi sama. Več noči je prespala pri prijateljici. "Nisem vedel, kako naj ji pomagam. V treh mesecih sem shujšal za deset kilogramov," je razložil.
"Bilo je, kot da nisem jaz"
Nekega dne mu je rekla, da gre pomagat mami pri selitvi v dom upokojencev. Zdelo se mu je čudno, ker je vedel, da bosta pri tem pomagali sestri. Zato je sedel v avto in šel za njo. In res je zavila v neko drugo vas. K neki drugi hiši. In na cesti jo je zagledal z nekim drugim moškim. Bil je šokiran, ona pa tudi, ko ga je opazila.
Tam se ni želel preveč prerekati, ker je bila zraven tudi majhna deklica. Mu je pa že tam, nato pa še doma zagotovila, da gre za veliko starejšega moškega, s katerim nima nič. In da bo z njim prekinila vse stike. A je čez nekaj dni ujel njen pogovor po telefonu, spet z moškim. "Bil sem sesut, najraje bi umrl," je povedal sodniku Davidu Špernjaku. Ampak spet je ponovila, da z moškim nima nič in da bo stike prekinila. In potem da se je njun odnos izboljšal. Dogovorila sta se, da se bosta o vseh težavah sproti pogovorila. Še vedno je bila cele dneve v službi, a pri prijateljici ni več prespala. "Kupil sem ji zlat prstan, bila je navdušena. Pošiljal sem ji sporočila s srčki in poljubčki, pripravljal malico za službo. Večkrat na teden sva bila intimna. Objemala me je, večkrat rekla, da me ljubi. Z otroki smo doma naredili vse, da bi jo čim bolj razbremenili," je povedal in dodal, da sta bila poleti večkrat na morju. In da sta zares zelo uživala.
Devetega avgusta je odšla na obisk k prijateljici. Vrnila se je enajstega zvečer, "precej odtujena". Naslednji dan mu je iz službe poslala več sporočil, iz njih je razbral, da je v stiski. Potem pa je doma našel listek z imenom in telefonsko številko tistega moškega - slikal ga je, ji sliko poslal in vprašal, kaj se dogaja. Odgovorila je, da ni nič, da bo vse razložila in da gre k prijateljici v Kočevje. Želel je, da iz službe pride domov, in res se je pripeljala. Takrat je, kot velikokrat, pod nadstreškom kadil in pil pivo. Priznala mu je, da stikov z moškim ni prekinila, a zagotovila, da je samo njegova. In nato spet rekla, da gre v Kočevje. Razburjen ji je rekel, da lahko, ampak peš, in pograbil kanto z bencinom. Hotel je politi njen avto, da ne bi odšla. A začela ga je odrivati, tako da je polil tudi njo. "Ne vem, kaj mi je bilo, da sem prižgal cigareto. Sploh nisem vedel, kaj gori, samo stal sem sredi ognja. Bilo je, kot da nisem jaz. Vsa moja gasilska izobrazba, vaje, kot da jih nikoli ni bilo. Potem sem začel teči. Tekel sem in tekel, samo stran, da umrem," je izjavil Zaviršek, gasilec že od mladih let. Tekel je do potoka in se, tudi sam opečen, vrgel vanj. "Vso noč sem se v potoku trudil, da bi umrl. Zjutraj sem se zatekel v jamo zraven, da tam umrem. Šele čez nekaj časa sem šel do mame, potem je prišla policija," je dejal. "Ves čas me preganja misel, zakaj sem ravno takrat moral prižgati cigareto. Ne morete si misliti, kako mi je žal. Hotel sem le, da bi ostala doma," je jokal na sodniji.
"Mami, mami!"
Sinova nista želela pričati, njegov brat pa je povedal, da sta bila kako uro pred tragedijo skupaj kakih pet minut. Martin se mu je zdel zelo dobro razpoložen. Da bi z Natašo imela težave, ni vedel. "Delovala sta kot skladen par. Na naša druženja sta vedno prihajala nasmejana, držala sta se za roke, se objemala, poljubljala," je razložil.
Zaslišali so tudi sosedo. Usodnega večera je bila za domačo hišo, ko je zaslišala grozljiv krik in klice enega od Natašinih sinov: "Mami, mami!" Natašo, ki ni več gorela, je našla na tleh - če ne bi vedela, da je ona, je ne bi prepoznala. Poleg je bil sin. Stekla sta v hišo, namočila brisače in jo pokrila. V sodni preiskavi je povedala, da je bila pri polni zavesti in zelo umirjena. "Mene pustite, poiščite Martina," je rekla. Pa da je sama kriva, da je preveč delala in da je "ni razumel". "Ni želel, da grem, in je polil avto … in še mene," ji je izjavila. Naročala je tudi, naj poskrbijo za sinova, da bosta šla na fakulteto. Sosedo je prosila, da bi po telefonu poklicala neko številko, prijatelja. Toda reševalec je rekel, da ne. Nataša je takrat ponovila, da ne gre za ljubimca, ampak za dobrega prijatelja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
