
Slovenska policija pri zagotavljanju svojih del in nalog, predvsem kot odlično tehnično sredstvo za video in avdio snemanje, uporablja brezpilotna letala oziroma drone. Te policisti vidijo predvsem kot pripomoček pri iskanju ljudi, ogledih krajev kaznivih dejanj in prometnih nesreč, odkrivanju nezakonitih prehodov čez državno mejo ter pri uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov. Naša policija sodi v skupino policij, ki so v dronih prepoznale visoko dodano vrednost sodobne tehnologije in uporabnost hitrega "pogleda iz zraka". Naša policija je tudi ena redkih v EU, ki imajo izvajanje nalog in razvoj na področju dronov voden iz centralne enote, ki deluje v Uradu za informatiko in telekomunikacije (UIT) notranjega ministrstva v Ljubljani. Večina policij ima drugačno, bolj razdrobljeno organizirano delo z droni. Prednosti centralizirane organizacije so v pregledu nad delom dronov, enovitem razvoju, boljšem in hitrejšem prenosu informacij o nepredvidenih dogodkih, dognanjih testiranj in novostih z različnih področij dela.
Področje delovanje policijskega drona ni v nasprotju z ustavo
S 114. a-členom zakona, ki ureja delovanje policijskih dronov, se je lansko leto ukvarjalo tudi ustavno sodišče. Varuh človekovih pravic je menil, da je uporaba dronov pri delu policije sporna, ker je v zakonu dovoljena "na tako izrazito splošen način, da ne more več biti zadoščeno iz ustave izhajajoči zahtevi po sorazmernosti s koristmi". Kot najbolj kritično je varuh videl določbo, ki govori o tem, da je uporaba dronov dovoljena tudi za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter identificiranje storilcev. Po navedbah varuha se z brezpilotniki uvaja tehnologija, ki bo omogočala stalni in vsesplošni nadzor in bo postajala vse bolj sofisticirana, napredna in zmogljiva. Ustavno sodišče pa je sklenilo, da določba ni v neskladju z ustavo.
Do zdaj dve nesreči
Policija drone uporablja čedalje pogosteje, ker ji močno olajšajo delo, na primer na nevarnem in težko dostopnem terenu in tam, kjer obstaja neposredna nevarnost za zdravje in življenje ljudi. Tako na primer snemajo pogorišče iz zraka, preden gredo tja preiskovalci, da jim pokažejo varne poti v objekt. Z Urošem Marjetičem in Simonom Zajcem iz centralne enote UIT, ki upravljata drone, smo se v minulih dneh odpravili na teren. Na Ljubljansko barje, kjer z dronom pogosto opazijo ilegalne pribežnike. Na teren sta izkušena Marjetič in Zajc, saj sta v skupini sedmih inštruktorjev v centralni enoti, ki so praktično orali ledino na področju policijskih dronov, prišla s kombijem, ki je nujno potreben za delo z droni. V kombiju je poleg dronov nujna tehnična oprema, ki omogoča povezavo drona s telekomunikacijskim sistemom v kombiju ter monitorji, kamor se prenaša slika iz drona. V policiji imajo trenutno 24 dronov, 22 enostavnih in dva zahtevna, ki imata termovizijsko kamero in sta primerna za nočno snemanje. Osem zelo enostavnih dronov, ki so bili predvideni za delo v notranjosti objektov, se je izkazalo za neuporabne za policijsko delo, saj so testiranja pokazala, da sta kvaliteta slike in možnost upravljanja znotraj objekta preslabi. Do zdaj sta se zgodili dve nesreči s policijskim dronom, pri tem niso bili ogroženi življenja ljudi in njihovo premoženje. Marjetič pravi, da je v obeh primerih šlo za tehnično okvaro in ne napako policista pri upravljanju drona. Sicer pa so policisti, ki upravljajo drone, pri svojem delu vezani na usmeritve policije, ki določajo pravilno uporabo drona, da se pri izvajanju policijskih nalog doseže najvišja stopnja varnosti za policiste, državljane in njihovo premoženje.
V policiji imajo trenutno 24 dronov, tudi dva s termovizijsko kamero, primerna za nočno snemanje

Ilegalni pribežniki mu ne uidejo
Na terenu nam je Simon Zajc pokazal delo z zahtevnim dronom, skupaj z Marjetičem pa sta pojasnila delovanje drona in kako lahko policisti s pomočjo slike, ki pride na monitor, hitro in učinkovito ukrepajo na terenu. "Na teren z dronom gresta vedno dva policista iz centralne enote, eden usmerja dron, drugi mu omogoča tehnično podporo, ga opozarja na ovire na terenu in podobno. Pridruži se nam še policist, ki dobro pozna teren, ki ga snemamo z dronom. Sedi v kombiju pred monitorjem, kjer sprejema sliko z drona, in usmerja patrulje, če dron na primer zabeleži ilegalne pribežnike. Ponoči delamo z dronoma, ki imata termovizijsko kamero, saj ilegalne pribežnike ali storilce kaznivih dejanj, ki bežijo, dron zazna zaradi njihove telesne temperature," pojasni Zajc. Uslužbenci centralne enote so policijskim enotam na razpolago 24 ur in gredo na teren vedno, ko jih pokličejo. Še posebej je pomemben čas, če policisti iščejo pogrešano osebo. Marjetič pove, da so z dronom na primer pred dnevi iskali moškega, ki je padel v Muro (moškega še niso našli), maja letos 23-letnega poljskega študenta, ki je na Bovškem padel v Sočo, julija lani so z dronom iskali tudi 23-letnega Angleža v soteski reke Koritnice na Bovškem. Za oba mladeniča se je obisk Slovenije žal tragično končal, saj so ju našli mrtva. V vseh primerih je šlo za težko dostopen teren, kjer je bilo v iskalno akcijo vključenih več policistov, reševalcev in drugih ljudi. Z uporabo drona pa se zagotovi večja varnost ljudi, saj pregled opravijo s kamero iz zraka in ni potrebno izpostavljanje policistov in reševalcev. Policijski dron je bil na delu tudi lani novembra v Mariboru, ko je posnel teren, kjer sta bili najdeni dve bombi, in uničenje bomb.
Dron namesto helikopterja
Sedanje število dronov ne zadostuje več za vse naloge policije, zato bodo naročili nove. Večina bo namenjena obmejnim policijskim upravam ter postajam prometne policije za snemanje prometnih nesreč. Nova investicija v drone naj bi stala policijo nekaj več kot 300 tisoč evrov, več kot polovica sredstev je zagotovljena iz evropskih sredstev. Droni čedalje pogosteje zamenjujejo tudi snemanje terena iz policijskega helikopterja, saj je delo z droni preprostejše in veliko cenejše. Seveda pa sta namen in način dela drugačna in droni niso nadomestilo helikopterja, ampak dobrodošla dopolnitev letalskih operacij policije za specifične naloge, še opozarja Uroš Marjetič.

Policijski dron ne snema protestnikov na kolesih
V okviru pilotskega projekta je bila ustanovljena nova delovna skupina, katere naloga je bila na podlagi postavljenih normativnih temeljev in spoznanj iz Evrope vzpostaviti model uporabe dronov v praksi. Preučevalo se je, na katerih področjih dela bi lahko policija uporabljala drone, urejalo se je področje interne normativne ureditve ter sprejemanje zakonodaje na področju delovanja policijskih dronov," pravi Marjetič, ki je tudi vodja projekta uvajanja dronov v operativno delo policije. Policija je vse drone, ki jih uporablja, kupila leta 2018. "Redno se droni uporabljajo od lanskega aprila, ko so bili postavljeni normativi za delovanje, kamor spada tudi izobraževanje za delo z droni, ki je verificirano na policijski akademiji in prilagojeno izvajanju policijskih nalog. Na podlagi obstoječe zakonodaje so bile dane osnovne usmeritve za delo. Lani smo z dronom samo v centralni enoti opravili okoli 150 nalog, letos pa že okrog 100," dodaja Marjetič. Delovanje policijskega drona je opredeljeno v 114. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki ureja eno od osmih pravnih podlag za uporabo brezpilotnikov za zbiranje podatkov pri opravljanju policijskih nalog.
Neurejen nadzor zračnega prometa z droni
Za imetnike dronov v Sloveniji velja Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, sprejeta avgusta 2016. Pravila so zelo stroga, med drugim omejujejo uporabo dronov nad poseljenimi območji. Vendar pa uredba velja le za drone, ki so težji od 250 gramov. Z začetkom prihodnjega leta prihaja v veljavo obširna in zahtevna ureditev področja brezpilotnih zrakoplovov v uporabi v civilni sferi z enotnimi evropskimi predpisi. Nekateri strokovnjaki pa že opozarjajo: ker se je uporaba dronov precej razširila, bi morala država ukrepati glede nadzora zračnega prometa. V tujini v ta namen že uporabljajo mobilne aplikacije. Treba pa bi bilo urediti tudi nadzor nad izvajanjem letenja z dronom, saj gre za letalsko dejavnost, ki je ena najbolj reguliranih dejavnosti na svetu.
