Vesna Lovrec
"Ne priznam," je bil prejšnji teden na mariborskem okrožnem sodišču jasen nekdanji direktor Športnega centra Pohorje Drago Rataj, ki je moral sesti na zatožno klop zaradi očitkov v povezavi s projektom krožne kabinske žičnice na Pohorju. Zagnali so jo že davnega decembra 2009, primer pa več kot deset let kasneje še vedno zaposluje tožilce. Rataj je skupaj z nekdanjim direktorjem Pohorske vzpenjače Srečkom Jesenškom in direktorjem podjetja Spit plus Jožefom Šeškom obtožen goljufije na škodo EU.
Za nekdanje vodstvo Športnega centra Pohorje to ni prvi očitek tožilstva
Jesenšek se še ni izrekel o krivdi
Specializirano državno tožilstvo jih bremeni, da so Športnemu centru Pohorje omogočili protipravno pridobitev evropskih sredstev pri naložbi v Pohorsko vzpenjačo. Šeško je na predobravnavnem naroku krivdo zanikal že lanskega oktobra. Okrajni tožilec Ivan Pridigar ga je obremenil, da je s podpisom računov za dela, za katera je vedel, da jih podjetje Spit plus ni opravilo, omogočil Športnemu centru Pohorje protipravno pridobitev premoženjske koristi v višini 1,9 milijona evrov. Poleg Rataja je okrožna sodnica Andreja Lukeš na predobravnavni narok povabila tudi Jesenška, a se ta o krivdi še ni izrekel, ker iz zdravstvenih razlogov ni mogel na sodišče. Za Rataja in Jesenška to ni prvi kazenski postopek v povezavi s kabinsko žičnico. Tožilstvo jima je v preteklosti očitalo tudi poslovno goljufijo na škodo Mestne občine Maribor, a je septembra 2018 obtožnico umaknilo, kar je bila pričakovana posledica odločitve vrhovnega sodišča, da je treba po prenehanju prikritih ukrepov kazenski postopek sprožiti v dveh letih, sicer teh ne sme uporabiti in prav tako ne drugih dokazov, ki se nanašajo na odredbo za prikrite ukrepe. Kriminalisti so zgodbo proti Rataju in Jesenšku pričeli sestavljati na podlagi prisluhov, ki so jih izvajali proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju (danes državnemu sekretarju) do novembra 2009. Tožilstvo pa je zahtevo za preiskavo zoper vodilna v Športnem centru in Pohorski vzpenjači vložilo šele pet let kasneje.
"Sto žičničarjev je bilo potrebnih"
Predobravnavni narok je v kazenskem postopku namenjen le temu, da se obtoženec izreče o krivdi, predlaga dokaze, ki naj se izvedejo ali izločijo. Zato Drago Rataj svojega zagovora še ni podal. Je pa na hodniku sodišča Večeru izjavil, da očitki tožilstva niso utemeljeni, višina zatrjevanega oškodovanja pa je po njegovih besedah veliko pretiravanje. Obregnil se je tudi ob delo kriminalistov. "Policist je rekel, da je 12 delavcev Športnega centra Pohorje naredilo celo žičnico. Sto žičničarjev iz več smučarskih centrov smo potrebovali, da smo to lahko izvedli," pravi Rataj. Na očitke, vezane na podjetje Spit plus, ki da ni opravilo del, pa Rataj odgovarja, da je imel Spit plus zaposleno osebo s strokovnimi kompetencami za gradnjo žičnice in da je podjetje v projektu sodelovalo s svojimi podizvajalci.
Bo sodišče izdalo zavrnilno sodbo?
Ratajev zagovornik Jure Razgoršek tudi v postopku, kjer se obtoženim očita goljufija na škodo EU, računa na zavrnilno sodbo. Predlagal je izločitev celega snopiča dokazov. "Zahteva za izločitev temelji na dejstvu, da je postopek zoper obdolžene v tej zadevi stekel na podlagi postopka, ki je bil sprožen zoper nekdanjega župana Maribora Franca Kanglerja. V isti zadevi je bilo sodno odločeno, da gre za prikrite preiskovalne ukrepe, ki so bili nezakoniti," je advokat obrazložil svoj predlog. V kazenskem spisu zaradi goljufije na škodo EU res ni izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, a Razgoršek razlaga: "Celoten postopek temelji ni istih dokazih in istih odredbah. Ocenjujemo, da gre za dokaze, ki se jih ne sme uporabiti." Če sodišče ne bo sledilo njegovi zahtevi o izločitvi dokazov in bo zoper trojico razpisalo sojenje, pa je Razgoršek sodnici Lukeševi predlagal, naj sodni senat izvede vse dokaze o delih, ki so morala biti izvedena v sodelovanju z družbo Spit plus, ki ima zaposleno osebo s strokovnim znanjem in strokovnim izpitom za izvajanje takih del, in drugimi smučarskimi centri, ki zaposlujejo kadre, ki morajo sodelovati pri taki gradnji. Sodnica bo o predlogih odločila, ko se do njih opredeli še tožilstvo. Preden bo razpisala obravnavo, pa se mora o krivdi in predlogih izreči še obtoženi Jesenšek.
Fotokopiranje spisa je stalo več kot tisoč evrov
Sodnica Andreja Lukeš je dala tožilcu Ivanu Pridigarju osem dni časa, da se izreče o predlogih obrambe Draga Rataja. Ker je kazenski spis zajeten, jo je tožilec v izogib temu, da bi fizično listal po visokem kupu papirja, vprašal, ali ima okrožno sodišče v Mariboru morebiti spise tudi v digitalni obliki. Lukeševa se je ob vprašanju začudila. Spis zoper konkretno trojico zajema več kot 6000 strani, obtoženi Rataj je za fotokopije listin plačal več kot 1000 evrov, smo slišali na naroku. "Za skeniranje tako obsežnih spisov bi potrebovali dodaten kader," je sodnica rekla tožilcu, nakar je od njega izvedela, da ljubljansko okrožno sodišče ta kader očitno ima. Saj, kot je dejal tožilec, so tam vsi spisi, ki imajo v opravilni številki oznako X (gre za primere obtožnic, ki jih vloži specializirano državno tožilstvo), tožilcem dostopni v digitalni obliki.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
