Predstavnik organizacije DrogArt Marko Verdenik je pojasnil, da gre pri polsintetičnih kanabinoidih za snovi, ki imitirajo učinke kanabisa in THC in ga s spreminjanjem molekule spremenijo v aktivno snov. Kot pravi, proizvajalci to počnejo zato, da se izognejo prepovedim. Take snovi tako niso na seznamih prepovedanih drog, mogoče pa jih je tudi oglaševati. Takšne situacije opažajo tudi v tujini.
DrogaArt, UKC Ljubljana in Naconalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) so namreč predstavili nekaj podrobnosti glede zastrupitve 14-letnika, ki je zaužil pokajoče kristale z okusom jagode, ki se v Ljubljan prodajajo kot Dynamite Popping Candy. Predstavniki vseh treh organizacij so v javnost poslali apel, naj bodo previdni pri uživanju neznanih stvari. Kot je pojasnil Verdenik, je največja problematika pri novih snoveh pomanjkanje informacij. "Zelo malo je informacij o tveganjih, odmerkih, kontraindikacij z zdravstvenimi stanji, posledic uporabe v kombinaciji, pri mladih ... tukaj tavamo v temi," je dejal. Dodatni problem povzročajo tudi snovi, ki se prodajajo v obliki bombonov, čokoladic ali pokajočih kristalov. Verdenik opozarja, da na prvi pogled delujejo bolj varne za uporabo, kot prepovedane droge v obliki praškov, tablet ali kristalov. Pri DrogArtu opažajo tudi, da deklaracija pri takšnih izdelkih pogosto odstopa od dejanske vsebine izdelka, ki se na analizi pokaže kot nekaj drugega..
Dr. Damjan Grenc s centra za zastrupitve na ljubljanski UKC, ki je bil vključen v zdravljenje otroka, je podrobneje opisal primer zastrupitve mladoletnika. Starša naj bi ga doma našla očitno omamljenega. "Ni bil sposoben ničesar pametnega povedati, momljal je. Odpeljala sta ga na pediatrično kliniko, med potjo pa je začel bruhati," je primer opisoval zdravnik. Fant je zanikal, da je karkoli vzel. Testiranje na droge je bilo negativno, saj da običajni testi novih snovi ne zaznajo, je opozoril Grenc. Pacienta so med koncem tedna temeljito preiskali, v ponedeljek pa je mati na oddelek prinesla pokajoče kristale, ki jih je našla med fantovimi stvarmi. Vsebino so analizirali in ugotovili, da gre za zastrupitev s polsintetičnim kanabinoidom.
Grenc je poudaril, da nega fanta sama po sebi ni bila intenzivna. "Problem je, da tak misteriozni primer v kratkem času zaposli veliko ljudi in vzame veliko resursov," je dodal. Opozoril je, da ni šlo za hudo zastrupitev, da pa je vendarle bil otrok štiri dni v bolnišnici. "Tudi ko je šel domov, ni bil tak, da bi ga lahko v šolo poslali," je dodal.
Snov HHC je v Sloveniji od novembra 2023 prepovedana, a je prodajalec, ki je izdelek pred zastrupitvijo otroka ponujal na slovenskem trgu, očitno našel luknjo v zakonu. Prepoved namreč ne velja za novejšo različico HHC-C9, ki je na seznamu prepovedanih drog ta trenutek ni. Mateja Jandl z NIJZ je pojasnila, da takoj, ko se neka snov malenkostno razlikuje v kemični sestavi od že prepovedane snovi, se ta obravnava ločeno. "Postopek uvrščanja na seznam prepovednih drog traja od pol leta do eno leto. To sprejemamo na vladni komisiji za droge. Treba je narediti oceno tveganja, jo prepoznati v laboratoriju in dodati na seznam," pravi.
Po njenih besedah včasih traja zelo dolgo, da novo snov sploh prepoznajo. Podatke o novih snoveh dobivajo z različnih strani: z anonimnega testiranja na DrogArtu, s centra za zastrupitve, s sodne medicine in celo policije.
