
"Življenje zadnjih sedem let, ko smo se borili z ženino odvisnostjo, je bilo neznosno. Nekajkrat je šla na zdravljenje in ga je nato samovoljno prekinila. Nisem se več znašel, to je bilo tako, kot da so ti zaprta vsa vrata in ti nihče ne pomaga. Razmišljal sem, da bi se ločil, a je bila mati mojih otrok in bolna, zato sem ji stal ob strani in jo vozil k zdravnikom. Bila je zelo zadolžena, najela je kredit, njeni dolgovi so zaradi tega, da si je kupovala tablete in alkohol, narasli na sto tisoč evrov. Njena odvisnost nas je vse uničila, ni skrbela za dom, veliko je bila odsotna, ko pa je bila doma, pa je bila omamljena ali v abstinenčni krizi. Močno obžalujem, da sem ji vzel življenje, ampak takrat nisem več videl nobenega izhoda," je 51-letni Franc Hlastan iz Vnanjih Goric, obtožen uboja žene Cirile Ribič Hlastan, opisal družinsko življenje pred tragedijo. Sodišče ga je obsodilo na pet let zapora, njegov odvetnik Beno Peternel pa je že napovedal, da se bo zoper višino kazni pritožil na višje sodišče.
Zmanjšano prišteven, a ne bistveno
Tožilstvo zatrjuje, da je obtoženi 18. decembra 2018 v domači hiši Hlastanovih, bilo je okoli 14.45, v spalnici v zgornjem nadstropju porinil ženo na posteljo. Z eno roko ji je čez usta in nos potiskal vzglavnik, ovit v polivinilasto vrečko, z drugo jo je držal za vrat. S koleni se je opiral na njena ramena in ji tako preprečil, da bi se branila z rokami. Držal in stiskal jo je toliko časa, da je zaradi zadušitve umrla. Krivdo po obtožnici je Hlastan priznal na predobravnavnem naroku 1. julija letos. Ljubljanska okrožna državna tožilka Tina Sočan je zaradi uboja terjala pet let zapora. Okrožni sodnik Martin Justin je pred izrekom sodbe danes zaslišal še sinova obtoženega, njuno pričanje je potekalo za zaprtimi vrati.
Odvetnik Peternel si je prizadeval, da bi obtoženemu ob upoštevanju omilitvenih določil sodišče izreklo nižjo kazen od petih let zapora, kar je, sploh če storilec krivdo prizna na predobravnavnem naroku, mogoče. Advokat je predlagal, da bi Hlastanu sodišče izreklo največ dve leti zapora in da bi kazen smel prestajati na odprtem oddelku.
Tožilstvo in obramba sta v sklepnih besedah spomnila na mnenje psihiatričnega izvedenca, ki je ocenil, da je bil Hlastan izpostavljen dolgotrajnemu stresu in občutku brezizhodnosti, na dan uboja pa je doživljal tudi zmerno depresivno epizodo in intenzivno čustvovanje. Tožilstvo je pri tem izpostavilo, da psihično stanje ni krnilo njegove sposobnosti razumevanja dejanja in da bi lahko izbral drugačen izhod, ne pa kaznivega dejanja. Kot olajševalno okoliščino pa je poleg priznanja krivde izpostavilo še izvedenčevo oceno, da ne obstaja nevarnost, da bi Hlastan dejanje ponovil, poleg tega ni bil nikoli prej kaznovan niti nima zabeleženih prekrškov, po dejanju je sam poklical policijo. Po besedah odvetnika Peternela pa je bila Hlastanova sposobnost obvladovanja v času kaznivega dejanja zmanjšana in prizadeta. Spomnimo, da je bil Hlastan priprt samo tri mesece, ko je prišel iz pripora, so ga sprejeli nazaj v službo v ljubljanskem UKC, sprejela ga je tudi domača okolica, vsi sosedje so namreč vedeli, kaj se dogaja pri njih, saj je bila pokojna močno odvisna od psihoaktivnih snovi (predvsem od uspavalnih tablet in tablet za pomiritev), večkrat je bežala od doma in si sposojala denar.
Zdravila kupovala na črnem trgu
Franc Hlastan je v svoji izpovedi pred izrekom kazenske sankcije še povedal, da so ženino večletno odvisnost v službi tolerirali. Pokojna, doktorica znanosti, je bila nazadnje zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot nacionalni ekspert s področja javnega zdravja. Odvetnik Beno Peternel je v sodni spis še vložil izpisek z ZZZS, iz katerega izhaja, da ji je zelo veliko zdravnikov na veliko pisalo recepte za pomirjevala in uspavala. Veliko tablet si je kupovala tudi na črnem trgu in se tako močno zadolžila. Njene dolgove - v višini tisoč evrov mesečno - zdaj odplačujejo njena sinova, študenta, z njeno pokojnino in mož od plače medicinskega tehnika v bolnišnici.
Blazino ji je tiščal na glavo
Sodnik Martin Justin je v izreku sodbe sledil predlogu tožilstvu in Hlastanu izrekel pet let zaporne kazni. Upošteval je vse naštete olajševalne okoliščine, med oteževalnimi pa je izpostavil način storitve kaznivega dejanja, ki da je kazal na direktni naklep, in to s tem, ko je ženi tiščal blazino na glavo pet do deset minut, dokler ni prenehala dihati. "Sodišče je ocenilo, da je bila reakcija, ko je obtoženi vzel življenje, neprimerna in v nasprotju z vedenjem, ki se pričakuje v družbi," je dejal. Ob tem je Justin še poudaril, da pri kaznovanju ne gre za vrednostno sodbo človeka, ampak je kaznovanje usmerjeno v dejanje. Vsakič ko pride do odvzema življenja, je po njegovih besedah porušen naravni red, s kaznijo, naj bo še tako stroga, pa ta nered ne bo poravnan. Dejal je še, da je pri izreku kazni obtoženemu, ki je "edina primerna in pravična", že upošteval vse olajševalne okoliščine in ni našel posebnih omilitvenih določil, zato ni našel možnosti za izrek nižje kazni.