Po osmih mesecih so obtoženega, ki noče povedati, kam je skril otroka, izpustili iz pripora

Po skoraj osmih mesecih bivanja za rešetkami ljubljanskega pripora je pred dnevi sodnica Klavdija Bercieri obtoženemu Ranisu Smaljoviću iz Zagorja ob Savi na predlog njegove obrambe odpravila pripor. Na sklep se je na višje sodišče pritožilo tožilstvo, a s pritožbo ni uspelo; Smajlović ostaja na svobodi. Sojenje, kjer Smajloviću tožilstvo očita kazniva dejanja odvzem mladoletne osebe, preprečitev uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi ter napad na uradno osebo, poteka za za javnost zaprtimi vrati.

Marca so ga aretirali specialci

Smajlovićev primer je postal zelo odmeven 6. marca letos, ko so ga v Zagorju aretirali policijski specialci, ker naj ne bi bil sodnemu izvršitelju Tadeju Poljaku izročil svojih otrok, ki bi morali v Švico, kjer je obtoženi nekaj časa živel s partnerko Dijano Hisenaj in otrokoma, danes še ne triletno hčerko in šestletnim sinom. Aretaciji se je upiral in zmerjal policiste, nekaj dni prej je uslužbenki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve napovedal teroristični napad, grozil uslužbenki CSD Zagorje in policistki PP Zagorje, trdi tožilstvo. Kje sta otroka, še danes ni znano.

Obtoženi je v zelo obširnem in večurnem zagovoru na sodišču zanikal vse navedbe tožilstva in si skupaj z odvetnikoma Igorjem Grošljem in Borutom Markoškom, ki ga zastopata, vse mesece prebivanja v priporu prizadeval, da bi prišel na svobodo. In to mu je zdaj končno uspelo. Sodnica Klavdija Bercieri je na zadnji glavni obravnavi sledila predlogu obrambe in obtoženemu odpravila pripor. Po mnenju sodnice ne obstaja več priporni razlog, to je ponovitvena nevarnost. Po zaslišanju sodnega izvršitelja Tadeja Poljaka se je izkazalo, da sploh še ni začel izvršbe otrok pri obtoženemu, saj bi moral najprej ugotoviti, kje stanujejo. K sodničini odločitvi, da Smajloviću odpravi pripor, pa so tudi veliko pripomogli posnetki nadzornih kamer bankomata, v bližini katerih se je odvijala Smajlovićeva aretacija. Po trditvah tožilstva se je obtoženi aretaciji močno upiral, napadel specialce in jim grozil. Ko pa je sodišče pogledalo posnetke kamere, je videlo drugačno sliko dogajanja, kot ga zatrjuje tožilstvo. S posnetka je razvidno, da je Smajlovića, sicer mojstra in učitelja borilnih veščin, obstopilo šest specialcev, ki so ga obvladali do prihoda uniformiranih policistov. Obtoženi, ki je imel na hrbtu vklenjene roke, se je s telesom zaletaval v specialce, kar naj bi trajalo okoli tri minute, saj ni želel prostovoljno v policijski kombi. 

Ko so ga odnesli v službeno vozilo, se je umiril

"Če upoštevamo še obtoženčev zagovor, lahko sklepamo, da intenzivnost njegove sile do specialcev ni bila takšna, da bi še naprej utemeljevala sorazmernost pripora. Poleg tega je bila zaradi obtoženčevega ravnanja nizka stopnja ogroženosti specialcev, ki se med aretacijo obtoženega niso poškodovali. Ko pa so ga odnesli v službeno vozilo, se je umiril in sodeloval v policijskih postopkih. Specialci mu tudi niso zasegli ključev in žepnega nožka, saj so očitno smatrali, da ni nevaren," je še v omenjeni sklep zapisala sodnica. Ker sodišče meni, da je močno omajan utemeljen sum, da je obtoženi storil kaznivo dejanje preprečitev uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi, in ker je obtoženi do specialcev uporabil manjšo silo, sodišče ocenjuje, da obstaja znižana stopnja ponovitvene nevarnosti obtoženega, zato ukrep pripora ni več sorazmeren s težo kaznivih dejanj, ki se mu očitajo.