Kako komentirata takšno sodbo vrhovnih sodnikov, smo povprašali dva pravna strokovnjaka mariborske pravne fakultete.
Dr. Miha Šepec s katedre za kazensko pravo pravi, da sta tako prvostopenjsko sodišče, ki je obdolženca oprostilo, kot drugostopenjsko višje sodišče, ki je oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno, pravilno ugotovila, da sta obdolženi Sanjin Jašar in Tomaž Zagoršak izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. "Objektivno torej ni sporno, da sta obdolženca s trgovanjem s konopljo izpolnila vse elemente tega kaznivega dejanja, kot je zapisano v kazenskem zakoniku," pravi Šepec, a dodaja, da kazenski postopek ni samo objektivna ocena dejstev, temveč vključuje tudi subjektivne elemente - zakaj je storilec storil neko dejanje, s kakšnim namenom, kakšen odnos je oblikoval do posledic in žrtev, je to počel zaradi lastne koristi ali je želel le drugim pomagati. "Te subjektivne okoliščine nam pomagajo ugotoviti, kako družbeno zavržno in podlo je ravnanje storilca. Odvzem življenja stari mami, zato da bi storilec prišel do njenega premoženja z dedovanjem, je gotovo precej bolj zavržno kot odvzem življenja bolnemu staremu očetu, ki doma umira v hudih bolečinah in sina prosi, naj ga odreši hudih muk, četudi je oboje objektivno odvzem življenja drugi osebi."
Ni bilo nagibov o okoriščanju
"S tega vidika mora sodišče po zakonu o kazenskem postopku narediti vrednostno presojo, ali si določeno objektivno podano kaznivo dejanje obdolženca zares zasluži kaznovanje - zakon to določa kot nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih za obdolženca povzročila obsodba. Če bi se izkazalo, da je storilec sicer res izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja, vendar pa je pomen tega dejanja tako majhen, skoraj zanemarljiv, storilec pa pri tem ni zasledoval lastne koristi ali ravnal iz podlih nagibov, ga sodišče lahko oprosti obtožbe (primer revnega očeta, ki ponoči vlomi v trgovino in za svojega otroka ukrade igračo, ki mu jo podari za božič, ker mu igrače sam ne more privoščiti)," še razlaga strokovnjak za kazensko pravo. "V konkretnem primeru je vrhovno sodišče ugotovilo, da so številne priče povedale, da jim je bila konoplja podarjena, da so si z njo lajšale zdravstvene težave in bolezenska stanja, konoplja ni imela nikakršnih zdravstveno negativnih učinkov na uživalce oziroma je bilo ravno obratno in so opazili izboljšanje zdravstvenega stanja. Tisti, ki so prejeli konopljine produkte od obdolžencev, teh niso uživali zaradi psihoaktivnih učinkov, temveč zato, ker so se znašli v težki zdravstveni situaciji in so si z njimi lajšali svoje težave. Zasežena konoplja je bila v večji meri namenjena izdelavi izdelkov in ne preprodaji za kajenje, večji delež izdelkov pa je bil podarjen. Iz vsega tega izhaja, da obdolženca konoplje nista pridelovala iz podlih nagibov po okoriščanju, prav tako je v večji meri nista prodajala zaradi psihoaktivnih učinkov, temveč zaradi pozitivnih učinkov pri zdravljenju. Vrhovno sodišče je zato presodilo, da je kaznivo dejanje trgovanja s prepovedano drogo po objektivni plati sicer res izpolnjeno, da pa po subjektivni plati kazensko sankcioniranje ni upravičeno," še pravi.
Lahko je nevaren precedens
Šepec nadaljuje: "Menim, da s tako sodbo ni pravno nič narobe. Sodišča ne sodijo robotsko objektivno brez oziranja na ljudi v kazenskem postopku, temveč v svoje sodbe vnašajo vrednostno presojo, ki upošteva negativne in pozitivne posledice za ljudi v postopku ter odnos storilca do pravnih norm in do ostalih ljudi. Tako lahko nekdo krši pravne norme, vendar pa to počne, ker zasleduje pozitivne učinke za druge osebe, ti pozitivni učinki pa so družbi več vredni kot negativni učinki kršitve pravne norme. Sodišča tako s svojimi sodbami upoštevajo tudi aktualne družbene razmere in vrednote, ki se s časom lahko spreminjajo. V konkretnem primeru pri storilcih ni bilo zaznati kriminalne podlosti - konoplje nista izdelovala zaradi zaslužka, temveč pretežno zaradi pomoči drugim. To sicer njunega dejanja ne upravičuje, le v konkretnem primeru je vrhovno sodišče ocenilo, da kazenska represija ne bi bila smiselna, in ju oprostilo obtožb. Je pa to lahko nevaren precedens za naprej, saj se utegne hitro zgoditi, da bodo po novem vsi domači pridelovalci prepovedanih drog to počeli z nesebičnimi interesi za pomoč zdravstveno ogroženim posameznikom, ki bodo v strahu pred izgubo dobavitelja na sodišču pričali, kako so droge dobili brezplačno in kako pomaga njihovemu slabemu zdravstvenemu stanju. Sodba naj se torej razlaga v luči konkretnega primera in nikakor ne sme pomeniti neke vrste splošnega upravičevanja pridelovanja konoplje in trgovanja z njo v prihodnosti," zaključuje dr. Miha Šepec.
Sledijo trendu
Obiščite spletno stran brez oglasov.
