Damijana Žišt
Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes nadaljevala pravda med nekdanjim predsednikom uprave Intereurope Andrejem Lovšinom in Republiko Slovenijo. Lovšin se zagovarja zaradi tožbe po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Z Lovšinom sta se na zatožni klopi znašli še njegovi mama Marija in hči Lucija, saj naj bi bil na njiju prepisal nekaj premoženja, ki naj bi bilo po mnenju specializiranega državnega tožilstva (SDT) pridobljeno nezakonito. Zaradi ustavne odločbe v zvezi z ZOPNI je SDT umaknilo tožbo zoper Lovšinove. SDT je moralo umakniti tožbo, ker so ustavni sodniki julija lani v odločbi navedli, da zakon ne more veljati retroaktivno, torej za odvzem domnevno nezakonitega premoženja, ki naj bi ga bile tožene stranke pridobile pred 29. novembrom 2011, ko je začel veljati ZOPNI, uporabljati pa se je začel maja 2012. Lovšinovi naj bi si bili po mnenju SDT premoženje nezakonito pridobili pred veljavnostjo ZOPNI. A Lovšinovi se z umikom niso strinjali in so želeli, da v njihovem primeru odloči sodišče.
Pričakuje se zavrnilna sodba
Na današnjem naroku se je sodnica Suzana Ivanič Lovrin odločila, da je primer "država proti Lovšinovim" zrel za odločanje in ga je zaključila. Sodbo bosta obe strani prejeli po pošti. Ker pa mora sodnica pri odločanju upoštevati ustavno odločbo glede ZOPNI, je seveda pričakovati, da bo izdala zavrnilno sodbo, saj je SDT Lovšinovim očitalo, da naj bi si bili 1,6 milijona premoženja pridobili na nezakonit način pred sprejetjem ZOPNI.
Poleg 85 kvadratnih metrov velikega apartmaja v nekdanjem Aparthotelu Jadranka na eminentni lokaciji v Portorožu ter 49.650 vrednostnih papirjev Intereurope v lasti Andreja Lovšina je želelo tožilstvo Lovšinovi hčeri Luciji odvzeti 35 kvadratnih metrov veliko stanovanje, prav tako v Jadranki, stanovanje na Železni cesti v Ljubljani in avtomobil VW Eos, medtem ko so Mariji Lovšin želeli odvzeti 35 kvadratnih metrov velik apartma v Jadranki. Poleg naštetega so tožilci v tožbi trdili, da je nezakonitega izvora tudi za 899.951 evrov drugega Lovšinovega premoženja, v glavnem naj bi šlo za gotovino, ki jo je Lovšin menda že porabil.
Država jim ne bo odvzela premoženja
Je pa ljubljansko višje sodišče konec aprila prvostopenjsko sodbo, s katero je ljubljansko okrožno sodišče razvpitemu Draganu Tošiću predlani naložilo, da mora državi vrniti 2,2 milijona nezakonito pridobljenega premoženja, spremenili v zavrnilno. In sicer tudi zaradi lanskoletne ustavne pritožbe glede ZOPNI. Domnevnemu vodji kriminalne združbe Draganu Tošiću, še ne pravnomočno obsojenemu na 16 let in šest mesecev zapora zaradi trgovanja z večjimi količinami kokaina iz Latinske Amerike, je SDT po ZOPNI očitalo, da je njegovo premoženje in premoženje z njim povezanih oseb pridobljeno nezakonito. SDT je zakoncema Draganu in Meri Tošić, njuni družbi Fundator ter Tošićevemu svaku Mišu Vlaisavljeviću očitalo za sedem milijonov evrov nezakonito pridobljenega premoženja. Tožilstvo je v tožbi kot nezakonito pridobljeno premoženje navedlo tudi družinsko hišo Tošićevih v ljubljanskem Bizoviku, Tošićev vikend v Luciji, ljubljansko Kavarno Rog ter Kavarno 13 družbe Fundator in 4,649.187 evrov, s katerimi je Tošić v preteklosti menda razpolagal, a jih je porabil. Tošić naj bi bil po prepričanju tožilstva svoje premoženje dobil s preprodajo droge, čeprav mu tega niso očitali v kazenskem postopku.
Oktobra 2017 je sodnik gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča Đorđe Grbović v sodbi delno ugodil SDT. Sodba se je glasila, da je treba Tošiću, ženi in svaku odvzeti sedem nepremičnin, in sicer za 61 odstotkov vrednosti družinske hiše v Bizoviku (torej delež od vrednosti celotne nepremičnine, vredne 350.000 evrov), vikend in njivo v Luciji (v vrednosti dobrih 226.000 evrov), Kavarno 13 v Ljubljani (v vrednosti 360.000 evrov), Kavarno Rog v Ljubljani (v vrednosti nekaj več kot 84.000 evrov) ter zavarovana denarna sredstva na bančnih računih v skupni višini 2,278.5427 evrov. V preostalem delu, ki se je nanašal na dodatnih nekaj več kot 4,6 milijona evrov domnevno nezakonitih sredstev, je sodnik tožbeni zahtevek tožilstva zavrnil. Tožilstvo pa je, še preden je sodnik Grbović odločil, umaknilo del zahtevka, ki je zajemal lokal na Rimski cesti v Ljubljani (frizerski salon), travnik v Bizoviku in kavarno Le Petit v središču Ljubljane.
Odločba velik udarec za tožilstvo
Zaradi ustavne odločbe o ZOPNI je SDT po poročanju STA umaknilo deset tožb in tako krilo tudi 100 tisoč evrov stroškov, ki so že nastali s pravdanjem. Tožilstvo je umaknilo pritožbo na višje sodišče zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je na prvostopenjskem sodišču dokazal, da je njegovo premoženje zakonitega izvora. V celoti pa je umaknilo tožbe po ZOPNI zoper Janeza Janšo, prvaka SDS, paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boškovića, dediče Jožeta Zagožna, nekdanjega visokega člana SDS, nekdanjega direktorja agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča in še nekatere druge.
SDT je do zdaj vložilo 25 tožb po ZOPNI, v desetih zadevah pravdni postopek še ni zaključen, nanašajo pa se na obdobja po letu 2012. Sicer pa je državni zbor ZOPNI sprejel novembra 2011 na predlog skupine poslancev Zares. Ministrstvo za pravosodje in takratni minister Aleš Zalar so glede prvotnega besedila ZOPNI ocenili, da ni dobro pripravljeno in premišljeno, kasneje so po usklajevanjih besedilo podprli in ZOPNI je začel veljati.
