Danes 69-letni Branko Krklec je februarja 2022 umoril dva pomočnika sodnega izvršitelja, Aleksandra K. in Natašo Z. K. Pri Krklecu, ki je bil pred usodnim dnem že deložiran iz svoje hiše v Rogaški Slatini in je živel med vinogradi na Škofiji nad Šmarjem pri Jelšah, sta se oglasila, da bi odpeljala 600 evrov vreden avto njegove žene, za katerega je sodišče odredilo rubež. Pijani Krklec se je s pomočnikoma izvršitelja najprej zapletel v prepir, nato pa enega za drugim ustrelil v glavo. Obsojen je bil na 30-letno zaporno kazen, ki jo je letos spomladi potrdilo tudi vrhovno sodišče. Se je pa medtem pred sodiščem odvila še ena pravda. Sorodnika Nataše Z. K. sta tožila delodajalca pokojnih, sodnega izvršitelja Milana K., ki je bil s pokojnima prav tako v tesnem sorodstvu – bil je oče Aleksandra K. in brat Nataše Z. K. Mož in sin umorjene sta od njega terjala skupno 75.000 evrov odškodnine.
Sklicevala sta se na zakon o delovnih razmerjih, po katerem mora delodajalec delavcu povrniti škodo, povzročeno pri delu ali v zvezi z njim. V tem primeru pa naj bi šlo za vračilo škode zaradi smrti bližnjega (ki je bil delavec tega delodajalca), ki jo lahko terja njegov ožji sorodnik kot posredni oškodovanec. Zatrjevala sta, da gre že za objektivno odgovornost delodajalca, ker da delo sodnega izvršitelja ali njegovega pomočnika predstavlja delo s tako imenovano povečano nevarnostjo. A sodišče je ocenilo, da dela pomočnika izvršitelja ni mogoče samo po sebi opredeliti kot nevarno dejavnost.
Brez dokazov o uporabi solzivca
Višje sodišče v Mariboru je v nedavni sodbi tudi opozorilo, da je pred tragičnim dogodkom Milan K. že rubil avto Krklečeve žene, pa ni bilo nobenih težav. Zato ni bilo nobenega najmanjšega indica, da lahko pride do tragičnega dogodka, ki bi ga lahko povzročil Krklec, ki niti ni bil dolžnik. "Vzrok za nastalo škodo je kaznivo dejanje umora in ne opravljanje nevarne dejavnosti," piše v sodbi.
Tožnika sta v tožbi še navajala, da je prav tako umorjeni Aleksander K. ravnal v nasprotju s predpisi. Kajti v primeru odpora pri rubežu bi moral oditi ali zaprositi za pomoč policijo. Tega pa ni storil, ampak se je, tako tožnika, nedopustno spustil v verbalni konflikt. Ko se je Krklec za trenutek oddaljil in vrnil s pištolo ter sprožil v zrak opozorilni strel, pa je Aleksander K. uporabil solzivec, čemur sta sledila usodna strela, je pisalo v tožbi. Sodišče, ne okrožno ne višje, se s tem ni strinjalo. Tožnika je opozorilo, da uporabe solzivca (ki ga je v svojem zagovoru navajal Krklec) ni potrdila nobena nepristranska priča. Omenilo je tudi "logični in življenjski zaključek" kazenskega sodišča, da se pred nekom, ki stoji pred teboj s pištolo v roki, iz katere je celo že izstrelil naboj, ne braniš s solzivcem. Povod za eskalacijo prepira je bil nedvomno na strani storilca in ne pomočnikov izvršitelja, v primeru, da storilec, ki sploh ni bil lastnik avta, odvzemu ne bi nasprotoval in bi dopustil, da bi se pomočnik o tem pogovoril z dolžnico, pa do tragedije sploh ne bi prišlo.
Nista imela možnosti
Sodniki so tudi opozorili, da je vse skupaj (vključno s hojo pomočnikov od avta do hiše) trajalo največ deset minut. Ob upoštevanju dejstva, da se je v postopek vpletel dolžničin mož, ki je iz hiše prinesel pištolo, ustrelil v zrak in nato v pomočnika ter takoj za tem v pomočnico (ki z njim sploh ni komunicirala), pomočnika nista imela niti možnosti niti časa, da bi poklicala policijo ali se lahko umaknila na varno.
Po mnenju sodišča tožnika tako nista dokazala, da je Milan K. kot delodajalec svojima zaposlenima dal napačna navodila, kako reagirati v primeru upiranja ali neposrednega ogrožanja pri izvajanju izvršbe. "Tožnika tudi nista podala prepričljivih trditev o tem, kakšna bi lahko bila pravilna navodila v primeru, ko se storilec pred pomočnikoma izvršitelja pojavi s pištolo v roki. V obravnavanem primeru ni šlo za klasično upiranje (…), ampak za dokaj hitro reakcijo storilca, ki je po prvem strelu v zrak oba pomočnika izvršitelja enega za drugim umoril," med drugim piše v sodbi višjega sodišča. In da je "zatrjevano škodo« povzročil storilec, ki je moril. "Toženec bi bil za nastalo škodo odgovoren, če bi bila ta posledica njegovega nedopustnega ravnanja," so navedli sodniki in dodali, da tožnika tega nista dokazala.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
