Še ena spletna prodaja, ki se je končala z neprijetnim spoznanjem, da na drugi strani zaslona ni bil kupec, temveč goljuf. Mariborski policisti obravnavajo primer kaznivega dejanja goljufije, v katerem je oškodovanka ostala brez 700 evrov.
Mariborčanka je na spletu prodajala avtomobilska platišča. Kmalu po objavi oglasa jo je kontaktiral neznanec, ki je izkazal interes za nakup. Komunikacija je potekala hitro in brez zapletov - prehitro, kot se je izkazalo kasneje. Domnevni kupec ji je poslal spletno povezavo, prek katere naj bi uredil plačilo. Ko je prodajalka na tej povezavi vnesla svoje občutljive podatke, je sledil hladen tuš. Z njenega računa je izginilo 700 evrov.
Uigran scenarij spletnih goljufov
Policija opozarja, da ne gre za osamljen primer, temveč za vse pogostejši vzorec spletnih goljufij, ki ciljajo predvsem na uporabnike malih oglasov. Način delovanja storilcev je premišljen in presenetljivo prepričljiv. Po oddaji oglasa prodajalca kmalu kontaktira "kupec", običajno prek SMS sporočila ali aplikacij, kot sta Viber ali WhatsApp. Telefonska številka je pogosto tuja, profil pa lažen.
Prvi stik je kratek: vprašanje, ali je izdelek še na voljo. Sledi hitro zanimanje in še hitrejša odločitev za nakup. Goljuf želi ustvariti občutek nujnosti in enostavnosti posla. Nato prodajalcu pošlje povezavo, kjer naj bi uredil plačilo. Toda ta povezava vodi na skrbno izdelano lažno spletno stran.
Te spletne strani pogosto posnemajo grafično podobo znanih dostavnih služb, najpogosteje Pošte Slovenije ali DPD. Še več - stran je lahko prilagojena konkretni žrtvi: vsebuje podatke o prodajalcu, opis izdelka, včasih celo fotografijo iz oglasa.
Napadalci na teh straneh ponujajo tudi klepet v živo, kar dodatno utrjuje občutek legitimnosti. Pod pretvezo nakazila kupnine mora žrtev vnesti podatke o kreditni kartici in potrditveno kodo, ki jo prejme prek SMS sporočila. S tem goljufi pridobijo vse potrebno za krajo denarja - pogosto do limita na računu.
V nekaterih primerih lažna stran ponuja celo izbiro slovenskih bank. Po kliku se odpre ponarejena prijavna stran spletnega bančništva, kjer žrtev vnese svoje podatke. S tem storilci pridobijo neposreden dostop do njenega bančnega računa.
Gre za napredno obliko phishinga
Strokovnjaki takšne prevare uvrščajo med napredne oblike phishing napadov - torej prevare, katerih cilj je kraja osebnih in finančnih podatkov prek lažnih sporočil in spletnih strani. Tarča so predvsem posamezniki, ki prodajajo izdelke prek spletnih oglasnikov, kot je Bolha ali podobne platforme.
Policija svetuje, da v primeru vnosa podatkov o kreditni kartici ali spletni banki nemudoma kontaktirate svojo banko. Najhitreje to storite s klicem na telefonsko številko, zapisano na zadnji strani kartice. Če je do oškodovanja že prišlo, goljufijo čim prej prijavite na najbližji policijski postaji ali pokličite 113. Priporočljivo je tudi, da posnetke zaslona komunikacije z goljufi posredujete Nacionalnemu odzivnemu centru za kibernetsko varnost SI-CERT.
Čeprav se scenarij zdi preprost, je njegova učinkovitost prav v detajlih in občutku zaupanja, ki ga goljufi ustvarijo. Prav zato policija znova poziva k previdnosti in svari, da pri spletni prodaji nikoli ne vpisujte občutljivih podatkov prek povezav, ki vam jih pošlje neznana oseba.
