Lansko jesen so mariborski kriminalisti stopili na prste osebi, ki so ji družinski člani pomagali, da je s ponarejanjem najrazličnejše dokumentacije več kot sto tujcem, ki niso izpolnjevali pogojev za prebivanje v Sloveniji, nezakonito pomagala do prijave začasnega bivališča. Danes popoldan je mariborska policijska uprava razkrila še dve podobni zgodbi.
Za fiktivni naslov od 350 do 500 evrov
Prejšnji teden so kriminalisti sklenili preiskavo zoper 41-letno uslužbenko Fursa, ki jo v povezavi s fiktivnimi prijavami prebivališč državljanov tretjih držav pri nas sumijo zlorabe osebnih podatkov, ponarejanja listin in overitve lažne vsebine. Kot smo izvedeli neuradno, je 41-letnica delala v klicnem centru mariborskega Fursa in zlorabila osebne podatke klicateljev, ki so potrebovali kakšno informacijo. Tako se je dokopala tudi do podatkov o njihovih nepremičninah in informacije izkoristila za sestavo listin, potrebnih za prijavo začasnega bivanja na določenem naslovu. Skupaj s svojim 50-letnim partnerjem je med letoma 2019 in 2020 ponaredila izjavo lastnikov vsaj sedmih nepremičnin in s tem uslužbence upravnih enot spravila v zmoto, da so v register prebivalstva vpisali skupaj 24 ljudi in jim izdali potrdila o začasnem bivanju, ki so jih tujci najbrž izkoristili ali za urejanje delovnega vizuma ali celo socialnih transferjev. Kot smo izvedeli neuradno, sta bila osumljena pri svojem početju izredno previdna. Omenjenih 24 ljudi je bilo na določenem naslovu prijavljenih kratek čas, zgolj nekaj mesecev, nakar so se od tam odjavili in se s ponarejeno izjavo lastnika druge nepremičnine prijavili na tem naslovu. "Po doslej znanih obvestilih so tujci za posamezno fiktivno prijavo prebivališča plačali med 350 in 500 evri, osumljena pa sta v dobrem letu pridobila najmanj 50 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi," je v sporočilu za javnost razkril tiskovni predstavnik mariborske policijske uprave Miran Šadl. Obema osumljenima so kriminalisti prostost odvzeli prejšnjo sredo in ju po izteku policijskega pridržanja privedli pred preiskovalnega sodnika, ki pa ni sledil predlogu tožilstva, naj za oba odredi pripor. Kot smo izvedeli neuradno, sodišče ponovitvene nevarnosti ni prepoznalo, ker 41-letnica na Fursu nima več dostopa do nikakršnih podatkov, saj je v suspenzu.
Opomin pred odpovedjo
Drugi primer, o katerem poročajo mariborski preiskovalci, se nanaša na uradnico na upravni enoti, neuradno gre za mariborsko upravno enoto. Policisti so 6. januarja prejeli anonimno prijavo zoper neznano osebo, ki da je državljanu tretje države zavrnila prijavo začasnega prebivališča na nekem celjskem naslovu in mu ponudila, da se prijavi pri njej. Policisti so o pisanju anonimneža obvestili mariborsko upravno enoto. Ta je opravila nadzor in kmalu ugotovila, na koga je ciljal anonimnež. Pokazalo se je, da je uradnica prijavo začasnega prebivališča v Celju zavrnila dvema tujcema. In sicer z obrazložitvijo, da je na želenem naslovu prijavljenih več kot deset tujcev, s čimer je podan dvom o verodostojnosti podatkov iz prijav. Uradnica, ki bi morala uvesti postopek resničnosti podatkov v prijavah, je zaobšla zakonodajo in obema tujcema ponudila, da se v zameno za majhno plačilo prijavita na njenem naslovu. Z vsakim posebej je nato sklenila najemno pogodbo, v kateri je bilo določeno, da znaša mesečna najemnina 20 evrov. Ker tujca dejansko nista bivala pri njej, policisti uradnici v kazenski ovadbi očitajo, da je prejemala podkupnino. Doletel jo je tudi ukrep v službi. Kot smo izvedeli neuradno, se vodstvo ni odločilo za odpoved delovnega razmerja, zaposlena je prejela opomin pred odpovedjo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
