Vsakdanja službena pot s sodelavcem v okolici Kopra. Na cesti je bilo nekaj centimetrov svežega snega, gume pa "zlizane". Vožnja trikrat prehitra. Boris Sibinčič je kolega opozarjal, naj bo previdnejši. Ni ga upošteval. Zgodila se je huda prometna nesreča in v njej je nastradal Boris. Voznik jo je odnesel dobro, pri Borisu pa je bilo polomljeno vse, kar je bilo polomiti mogoče, možgani naj bi ostali na ravni dve- do triletnega otroka, a vendar je po 3000 terapijah okreval, da je lahko nekaj časa s pomočjo bergel hodil, dokler ni nekega dne padel in se ni več pobral.
Dobil je diagnozo multipla skleroza, o kateri pred nesrečo ni bilo ne duha ne sluha. Še danes mu ni jasno, od kod se je prikradla, mi je razložil v svojem posebnem humorju.
Je mogoče tako nesrečo, za katero nisi kriv, odpustiti? Boris pravi, da je to zelo težko. Je pa z veliko meditacije našel svoj mir.
Kljub vsemu pravi življenju "da". Živi v postelji v svojem stanovanju v Postojni z mačkonom Asom. Hvaležen je za asistenco Skupaj vitalni, ki mu omogoča, da živi človeka vredno življenje. Vsako najmanjšo priložnost za lepo objame. Kdorkoli je v njegovi bližini, je blagoslovljen z optimizmom in voljo do življenja.
Več preberite v članku na spletnem portalu Svet24.
