Evropska komisija je v torek objavila preliminarne podatke o smrtnih žrtvah v prometu za leto 2024. Iz poročila izhaja, da je v prometnih nesrečah lani v EU umrlo približno 20.000 ljudi oziroma za tri odstotke manj v primerjavi z letom 2023. Kljub temu napredek ostaja prepočasen, saj večina držav članic ne dosega cilja EU, da bi do leta 2030 prepolovila število smrtnih žrtev v prometu. Na vsako smrtno žrtev v prometu se ocenjuje v povprečju pet hudo poškodovanih, kar pomeni približno 100.000 hudo poškodovanih letno v EU.

Kljub 3-odstotnemu upadu na ravni EU se trendi med državami močno razlikujejo. V zadnjih petih letih je število smrtnih žrtev rahlo padlo v Grčiji, Španiji, Franciji in Italiji, medtem ko se je povečalo na Irskem in v Estoniji. Po drugi strani pa poročilo kaže, da je Slovenija, skupaj z Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Litvo in Poljsko na dobri poti k cilju 50-odstotnega zmanjšanja smrtnih žrtev do leta 2030. Omeniti velja tudi Romunijo, ki je dosegla znaten napredek (21-odstotno zmanjšanje od leta 2019), vendar še vedno ostaja država najvišjo stopnjo smrtnosti v prometu v EU.

Splošni razpored držav glede na stopnjo smrtnosti se ni bistveno spremenil. Najvarnejše ceste ostajajo na Švedskem (20 smrti na milijon prebivalcev) in Danskem (24/milijon), najvišje stopnje smrtnosti na cestah pa imata Bolgarija (74/milijon) in Romunija (77/milijon). Povprečje v EU je 44 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. Slovenija je z 32 mrtvimi na milijon prebivalcev krepko pod povprečjem EU in na osmem mestu med državami članicami EU, a še daleč od Švedske.

Direktorica Javne agencije RS za varnost prometa Simona Felser je ob tem poudarila: "V letu 2024 je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 68 ljudi, kar je za 18 odstotkov manj kot v 2023 oziroma najmanj doslej, odkar vodimo statistike. To je velik uspeh na področju skupnih prizadevanj vseh deležnikov za večjo prometno varnost na naših cestah. Po drugi strani pa nas skrbi porast udeležencev s hudimi telesnimi poškodbami za 12 odstotkov v primerjavi z letom prej." 

Po dostopnih podatki na ravni EU za leto 2023 poročilo Evropske komisije tudi navaja, da ostajajo ceste izven naselja najnevarnejše, saj se je na njih zgodilo 52 odstotkov vseh smrtnih prometnih nesreč, sledijo ceste v naseljih (38 odstotkov) in avtoceste (9 odstotkov). Moški so predstavljali več kot tri četrtine vseh smrtnih žrtev (77 odstotkov). Starejši od 65 let so vedno bolj ogroženi, saj predstavljajo 31 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometu, mladi, stari od 18 do 24 let, pa 12 odstotkov vseh smrtnih žrtev.

Največ smrtnih žrtev je med vozniki in potniki v avtomobilih (44 odstotkov), sledijo motoristi in mopedisti (20 odstotkov), pešci (18 odstotkov) in kolesarji (10 odstotkov). V mestih so ranljivi udeleženci v prometu (pešci, kolesarji, motoristi, uporabniki električnih skirojev) vpleteni v skoraj 70 odstotkov vseh smrtnih nesreč.

Vsaka smrt na cesti je preveč. Cilj EU je do leta 2030 prepoloviti število smrtnih žrtev in hudih poškodb v prometu, dolgoročno pa do leta 2050 doseči "Vizijo nič" oziroma nič smrtnih žrtev. Marca 2023 je Komisija predlagala ukrepe, kot so posodobljene zahteve za vozniška dovoljenja, strožja pravila za čezmejno kaznovanje prometnih prekrškov in izboljšanje zakonodaje tehničnih pregledov za zmanjšanje števila nevarnih vozil na cestah EU. Prometna varnost ostaja ključni element evropske strategije trajnostne in pametne mobilnosti.