Slovenska policija je v sredini maja aretirala več članov slovenske podružnice Kavaškega klana, ki izvira iz Črne gore. Gre za velik uspeh slovenske policije, ki je slovenski podružnici kriminalnega klana, sestavljeni iz vsaj 48 članov, zadala velik udarec in ji vsaj za nekaj časa onemogočila delovanje v Sloveniji. V policiji se zavedajo, da si lahko razbita kriminalna združba sčasoma opomore ali pa njeno mesto v kriminalni sferi prevzame druga konkurenčna združba, zato ilegalni posli nemoteno delujejo naprej. Pri razbitju slovenskega dela Kavaškega klana je policiji zelo pomagal tudi nekdanji vodilni član združbe, tako imenovani skesanec. O slovenski podružnici zelo brutalne balkanske kriminalne združbe Kavaški klan, skesancih in kriminalnih združbah v Sloveniji smo se pogovarjali z Matjažem Jerkičem, pomočnikom direktorja uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU).
Izdajalcu identiteto zakrijejo le med policijsko preiskavo
Zanimiv je podatek policije, da varnostni ukrepi ob epidemiji zaradi nevarnosti okuženosti s koronavirusom skoraj niso zmanjšali delovanja kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s trgovanjem z drogo, saj so bile transportne poti več ali manj ves čas vzpostavljene. Upad zaslužka pa so združbe utrpele na področju organiziranja ilegalnih prehodov čez meje. To, da je trgovina z drogo kljub epidemiji potekala nemoteno, dokazuje tudi delovanje slovenskega dela Kavaškega klana, ki ga je policija od junija lani do aretacij osumljenih intenzivno spremljala. "Po naših ugotovitvah je šlo v tem primeru za eno bolj hierarhično organiziranih kriminalnih združb, kjer so bile naloge zelo natančno razdeljene in kjer se člani združbe zaradi varnosti v glavnem niso poznali med seboj. Ocenjujemo, da so samo najvišje pozicionirani člani slovenskega dela združbe imeli kontakte z matično združbo v tujini. Preiskavo omenjene združbe je slovenska kriminalistična policija začela sama, saj v začetku še nismo vedeli, kam v mednarodni prostor spada. Kasneje, ko so bile stvari že bolj jasne, smo začeli sodelovati s policijami Zahodnega Balkana in širše. Glede na izjemno organiziranost združbe je njeno razbitje velik uspeh slovenske policije, čeprav naše aktivnosti v konkretnem primeru še potekajo," pravi Jerkič.
Pri uspešni aretaciji članov slovenske podružnice Kavaškega klana pa je imel zelo pomembno vlogo tudi nekdanji vodilni član združbe, ki je postal skesanec in tajni delavec policije. Zakaj slovenska policija v svojih dokumentih, ki so jih prejeli osumljeni ob aretacijah, ni zakrila imena ovaduha oziroma skesanca, nas je zanimalo. Za njegovo odrezano glavo je domnevni vodja Kavaškega klana Radoje Zvicer razpisal milijon evrov nagrade. Jerkič pojasnjuje: "Glede konkretnega primera ne morem dajati nobenih izjav, lahko pa predstavim status skesanca na splošno. To je oseba, ki je do nekega trenutka član kriminalne združbe, nakar se odloči sodelovati s policijo in tožilstvom ter izstopi iz kriminalne združbe. Vendar pa to osebo ostali člani združbe poznajo ali pa vsaj nekateri od njih. Zato je pomembno, da se takšno osebo med policijsko preiskavo zaščiti, da ostali člani združbe ne vedo, da je stopila na stran policije, da se ji ne maščujejo. To, da nekdo postane skesanec in da sodeluje s policijo in tožilstvom, je namreč najhujša kršitev kodeksa kriminalne združbe. Ko pa policija osumljene člane aretira oziroma jih s kazensko ovadbo privede k preiskovalnemu sodniku, je v njej tudi ime skesanca, saj je treba natančno pojasniti vloge in naloge članov združbe. In zato so vsi člani združbe seznanjeni s tem, kdo je skesanec. Nihče ne more skesanca, katerega vloga je, da s svojimi informacijami bistveno prispeva k razbitju kriminalne združbe, tako zavarovati, da člani združbe ne bi vedeli, kdo je. Zato pa je zelo pomembno, da tej osebi nudimo zaščito tudi, ko so osumljeni že prijeti in po pričanju na sodišču ter nadalje v njenem življenju." Kje se danes nahaja ta skesanec, Jerkič ni razkril. Konkretno tudi ni mogel odgovoriti na vprašanje, kakšna bo njegova usoda v kazenskem postopku. Po naših podatkih so policisti sicer kazensko ovadili tudi skesanca, čeravno je ogromno prispeval k razbitju kriminalne združbe. Ali bo tudi obtožen, pa je v rokah tožilstva.
Popolno zakritje identitete skesanca je misija nemogoče
Kavaški in Škaljarski klan smrtna sovražnika
Na območju Zahodnega Balkana in širše ob drugih kriminalnih združbah delujeta dve zelo močni kriminalni združbi, poleg Kavaškega klana še Škaljarski klan. Oba klana, ki izvirata iz črnogorskega Kotorja, sta bila še do nekaj let nazaj en klan, ki pa se je razdružil leta 2014, in od takrat so smrtni sovražniki. Matjaž Jerkič pojasnjuje, da na območju Evrope poleg omenjenih klanov delujejo še druge močne kriminalne združbe. Za kriminalne združbe z območja Balkana pa sta značilni dobra organiziranost in razvejanost.
V vrhu združb tudi izobraženi pravniki
Čeprav imamo morda občutek, da v Sloveniji po aretaciji članov kriminalne združbe Darka Šarića leta 2010, ki je pred leti veljal za balkanskega narko kralja v tako imenovani zadevi Balkanski bojevnik, in nekako do lani, ko je bila razbita zelo dobro organizirana kriminalna združba pod domnevnim vodstvom Aleša Zupančiča, močne kriminalne združbe niso več obstajale, je ta občutek varljiv. Kriminalne združbe so ves čas navzoče v Sloveniji, samo da so aretacije njihovih članov potekale manj medijsko odmevno kot Balkanski bojevnik, podružnica Kavaškega klana in Zupančičeva kriminalna združba. Res pa je, da so bile kriminalne združbe v preteklosti v primerjavi s sedanjimi nekoliko slabše organizirane. Predvsem še niso uporabljale tako imenovane varne, kriptirane sky telefonske komunikacije, kot jo danes. Jerkič pravi, da policija ne vodi podatkov, koliko kriminalnih združb trenutno deluje v Sloveniji, jih pa spremlja, kolikor je to v njeni moči. Združbe, ki delujejo v Sloveniji, so najbolj aktivne na področju trgovine s prepovedanimi drogami in organizacijo ilegalnih prehodov prek državne meje in imajo v mednarodnem kriminalnem podzemlju običajno najpogosteje nalogo logistike. "Kriminalne združbe se vse bolj globalno povezujejo. Če je nekje v 90. letih še veljalo etično načelo povezovanja, danes ni več tako. Lahko bi rekli, da je morda v začetku, ko se kriminalna združba vzpostavlja, še prisoten ta element. Vendar je v nadaljevanju ključno dvoje: zaupanje med člani združbe in združbami ter skupni cilj, čim hitrejši zaslužek oziroma pridobivanje protipravne premoženjske koristi. Slovenija leži na zelo pomembni geostrateški točki za legalno poslovanje podjetij, ki delujejo zakonito, kot za ilegalne posle kriminalnih združb. Opažamo, da je vsaka kriminalna združba, ki jo policija razbije, čedalje boljše organizirana. Gre v bistvu za podjetniško organiziranost. Natančno so znane vloge članov v združbi, s tem pa se med seboj, razen določenih, sploh ne poznajo. Ob prijetju osumljencev in posledično prejetih dokumentih v sodnem postopku (prejem kazenske ovadbe) in skozi kazenski postopek osumljenci ugotovijo način delovanja policije. To pa se kmalu razve med tistimi, ki so še dejavni člani združb in zato iščejo nove načine tihotapljenja, na primer droge, ki jih morda policija še ne pozna. V neko novonastalo združbo se lahko vključijo tudi tisti osumljeni, ki jih policija še ni aretirala, oziroma tisti, ki so morda že bili obsojeni in že imajo neka določena znanja, na primer s področja trgovanja z drogami. Danes imamo v vrhu kriminalnih združb tudi visoko izobražene ljudi, na primer pravnike, ki imajo zelo široka znanja z različnih področij. Cilj kriminalnih združb namreč je, da ilegalno zasluženi denar legalizirajo, torej vložijo v legalne posle," dodaja Jerkič.
Milijarde evrov zaslužka od droge
V Sloveniji, kot tudi drugje v tujini, pred desetimi leti in več še nismo imeli tako dobro organiziranih mednarodnih kriminalnih združb, ki so se ukvarjale z organizacijo ilegalnih prehodov čez schengensko mejo, kot jih imamo danes, pravi Jerkič. "Kriminalne združbe se danes manj ukvarjajo s trgovino z orožjem, kot so se v preteklosti. Opažamo pa, da se ves čas ukvarjajo s trgovanjem s prepovedanimi drogami, kjer so zaslužki zelo veliki. Govorimo o milijardah evrov zaslužka na evropskih tleh," še dodaja.
V Sloveniji veliko čistega kokaina in heroina
Slovenska policija tudi ocenjuje, da je zadnje čase v Sloveniji veliko čistega kokaina in heroina, vendar, kot pravi Jerkič, po podatkih policije to ne pomeni, da je na slovenskem trgu več porabnikov droge. "Na območje držav EU vsak dan prihaja čedalje bolj kvalitetna prepovedana droga, kar pomeni, da prihaja naravnost iz dežele izvora droge. Če govorimo o kokainu, prihaja iz držav Južne Amerike na evropska tla, tudi v Slovenijo. Verjetno zato, ker so zaslužki s prepovedano drogo tako veliki, da ni potrebno veliko mešanja droge z drugimi snovmi, kot se je to dogajalo v preteklosti. Cena kilograma kokaina v Sloveniji znaša od 35 do 50 tisoč evrov, heroina od 20 do 25 tisoč evrov in tako naprej, zato so vsi, ki sodelujejo v tej verigi, zadovoljni z zaslužkom," pravi Jerkič. Na vprašanje, od kod prihaja droga v Slovenijo in ali ima pri tem še vedno pomembno vlogo tudi tako imenovana balkanska pot, Jerkič odgovarja: "Po balkanski poti k nam še vedno pride veliko heroina, droga amfetamin prihaja iz zahodne Evrope, predvsem iz Nizozemske in Belgije, kokain iz Južne Amerike pa prihaja skozi velika evropska pristanišča, tudi Luka Koper ni izjema." Da pa slovenske kriminalne združbe droge ne uvažajo le iz tujine v Slovenijo, kaže primer, ko je bil dobro leto nazaj na Gorenjskem odkrit največji laboratorij za izdelavo sintetične droge amfetamin v Sloveniji, kar je presenetilo tudi našo policijo. Jerkič, ki konkretnega primera ne komentira, pravi, da je v primerih domače izdelave amfetaminov potrebno ustrezno znanje, z izdelavo droge doma pa šefom združbe ostane več dobička od prodane droge. Policija vsako leto v Sloveniji odkrije tudi več prirejenih prostorov za gojenje konoplje, vendar ne gre vedno za organizirane kriminalne združbe, s tem se lahko ukvarjajo tudi posamezniki. Policija ugotavlja, da je Slovenija na področju umetno gojene konoplje na neki način samozadostna.