V torek je bil malo po polnoči v Ljubnem ob Savinji v prometno nesrečo udeležen voznik električnega skiroja. Policija je zapisala, da je 52-letnik vozil iz smeri bencinskega servisa proti središču Ljubnega in ob tem z desnim bočnim delom skiroja zadel v robnik hodnika za pešce, padel in se tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.
Na generalni policijski upravi, ki posebej beleži tudi nesreče uporabnikov električnih skirojev, so nam potrdili, da je to prva smrtna žrtev med vozniki električnih skirojev v Sloveniji.
Vsako leto več nesreč, te so vse hujše
Sicer so najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo uporabnikov e-skirojev neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost, napačna stran oziroma smer vožnje, ugotavlja agencija za varnost prometa (AVP). Od septembra 2019, ko je policija začela posebej spremljati nesreče in prekrške voznikov električnih skirojev, so zabeležili 178 nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev. Leta 2020 so jih zabeležili 51, od tega so jih 30 vozniki povzročili sami. Trije uporabniki skirojev so bili huje poškodovani, 38 pa lažje.
Huda nesreča, ko voznik ni nosil čelade
Septembra lani so mediji poročali o hudi nesreči, ki jo je doživel 19-letni sin znanega slovenskega glasbenika. S skirojem je namreč na Slovenski cesti v Ljubljani trčil v steber. "Danes se boriš za življenje, in to samo zato, ker nisi dal čelade na glavo," je takrat na družbenem omrežju zapisal njegov oče.
Lani je bilo zabeleženih 109 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi tudi vozniki električnih skirojev, od tega so ti vozniki skoraj dve tretjini (68) nesreč povzročili sami. Kar 16 oseb je bilo v teh nesrečah huje poškodovanih, 74 pa lažje. Do drugega marca je bilo letos zabeleženih 9 nesreč z udeležbo električnega skiroja. V treh letih v 116 zabeleženih nesrečah vozniki e-skirojev niso uporabljali zaščitne čelade, opozarjajo na AVP.
Kakšne so najbolj pogoste poškodbe?
Pri obravnavi nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev v UKC Ljubljana beležijo največ poškodb glave in udarcev v prsni koš. V zadnjih dveh letih so namreč pri več kot polovici vseh, ki so se ponesrečili s skiroji (tako električnimi kot tudi tistimi brez pogona), obravnavali poškodbe glave. Travmatolog v UKC Ljubljana Uroš Tominc je že maja lani povedal, da so padci z električnimi skiroji bistveno hujši kot padci pri navadnih skirojih. Največ je površinskih poškodb oziroma udarnin v glavo, sledijo rane na glavi, zlomi zob, zlomi nosnih kosti, pretresi možganov, precej je bilo tudi udarcev v prsni koš, je pred slabim letom pojasnjeval Tominc.
Od lani nova pravila
Avgusta lani je v veljavo stopil prenovljen zakon o pravilih cestnega prometa, ki natančneje ureja tudi uporabo tega med ljudmi vse bolj priljubljenega prevoznega sredstva. Čelada je obvezna za voznike do 18. leta starosti. V AVP pa vsem voznikom priporočajo, naj čelado vseeno uporabljajo.
Glede na spremenjeno zakonodajo morajo vozniki e-skirojev voziti po površinah, namenjenih kolesarjem. Kjer teh površin ni, pa morajo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje do 50 kilometrov na uro.
Najvišja dovoljena hitrost e-skirojev je omejena na 25 kilometrov na uro. Na prometnih površinah, kjer si prostor delijo kolesarji, pešci, vozniki e-skirojev in drugi udeleženci, lahko vozijo z maksimalno hitrostjo pešca, torej do največ 5 kilometrov na uro. AVP poziva, naj pešce nase opozorijo z zvočnim signalom, sicer pa uporabniki e-skirojev med vožnjo ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev.
Policija v zadnjih letih beleži vse več prekrškov med vozniki električnih skirojev. Leta 2019 je ugotovila 16 kršitev, leta 2020 79, lani 246, letos pa že 33. Posebne nacionalne akcije za večjo varnost te vrste voznikov za zdaj pristojni organi še niso organizirali, so jo pa za letos že napovedali. V sodelovanju med AVP in policijo bo potekala od 18. do 24. aprila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
