Zahtevna reševanja v slovenskih gorah se kar vrstijo. In če smo navajeni, da je največ nesreč in najzahtevnejših reševanj v Julijskih Alpah, pa tokrat poročajo o seriji reševanj na območju Storžiča, z 2132 metri najvišje gore v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. V sredo ob dveh popoldne se je ekipa gorskih reševalcev iz Kranja ob pomoči posadke policijskega helikopterja odpravila proti Storžiču, kjer se je ob sestopu poškodoval planinec. "Vrh je bil v oblakih, zato samo helikoptersko reševanje ni bilo mogoče. Helikopter je reševalce prepeljal do baze oblakov, od tam pa smo nadaljevali klasično reševanje še 300 metrov višje in poškodovanega oskrbeli na strmem terenu. S pomočjo vrvne tehnike smo ponesrečenega spustili do primernega mesta, kjer smo ga predali dežurni ekipi za reševanje v gorah s helikopterjem, ki je ponesrečenega prepeljala v UKC Ljubljana," so reševanje opisali gorski reševalci. Kot je dodal še tiskovni predstavnik gorenjske policije Roland Brajič, je slovenski pohodnik zdrsnil in padel s poti ter se poškodoval. Bil je ustrezno pohodniško opremljen. Policijska helikopterska posadka je v treh poletih do višine 1600 metrov pripeljala več gorskih reševalcev in njihovo opremo. Po opravljenem prevozu poškodovanega se je policijska posadka na območje Storžiča vrnila še po gorske reševalce.
GRZS tudi v angleščini
Poročali smo že, da reševalci zadnje čase v gorah pomagajo celo več tujim kot domačim pohodnikom. Gorska reševalna zveza Slovenije tako zdaj objave na družbenih omrežjih poleg slovenskega jezika pripravlja tudi v angleščini: "Ker je naša naloga poleg reševanja v gorah tudi ozaveščanje in izobraževanje, si želimo, da naša sporočila dosežejo čim širšo javnost."
Turistko zgrabila panika
"V zadnjih nekaj dneh je to že tretji dogodek na območju Storžiča. Še dva sta se zgodila minuli vikend v soboto, ko se je v enem primeru že zgodaj zjutraj poškodovala slovenska pohodnica pri vzponu na Storžič skozi Žrelo. Zdrsnila je na mokrih skalah in padla. Ujel jo je drugi pohodnik, ki ji je s tem morda celo rešil življenje. Gre namreč za zelo izpostavljen skalnat teren," je še sporočil Roland Brajič. V drugem primeru je isti dan popoldne v paniki na Storžiču omagala nemška turistka. "Kljub poletnemu obdobju in razmišljanju mnogih, da je v gorah varno že zato, ker je poletje, to ni čisto res. Letošnje poletje nas spremljajo mnoge nevihte in zelo nestanovitno vreme. Zato so poti pogosto mokre in spolzke, posledica pa padci, zdrsi in telesne poškodbe. Padci in zdrsi se zgodijo tudi v suhem vremenu, med vzroki izstopajo še odlomi in padanje skal, onemoglost in bolezenska stanja ter nepoznavanje gorskih območij," je še dodal Brajič.
Z vidika reševanega ...
Tomaž Šabec je na spletni strani gore-ljudje.si opisal, kako se je poškodoval pri plezanju na Škrlatici. Zaradi močnega vetra helikopter izkušenega plezalca ni zmogel rešiti še isti dan, pač pa je pomoč prišla ob šestih zjutraj naslednjega dne: "Helikopter se je najprej vrtel okoli nas kot maček okoli vrele kaše, nato pa pristal na zelenici nedaleč stran. Vzdušje? Fenomenalno! Kot direktor sem prijahal do helikopterja, se zleknil na tla in čez kako minuto zakinkal. Zbudil sem se, ko sta me v Kranjski Gori zapustila prijatelja, nato pa na helipadu bolnice Jesenice. Zdravnik me je od daleč pogledal in se mi nasmejal, da v bolnici pa ne pada več kamenje, da lahko odstranim čelado in pas, ter me poslal v čakalnico. Sledil je rentgen, prevezovanje noge, vožnja proti domu in domača postelja. Še nikoli nisem bil tako vesel te ljubljanske vročine," je zapisal.
Prvo mesto za reševalce ...
"Vsaka reševalna akcija mi predstavlja tekmo od starta do cilja. Opravili smo vrhunsko, če smo ponesrečenega rešili, dosegli 1. mesto," je na spletni strani Gorske reševalske zveze nedavno zapisal gorski reševalec Milan Šenk in dodal, da žal vedno ni tako: "Lahko pridemo prepozno. Iztisnili smo vse, kar je v nas: pogum, znanje, fizično moč, se izognili nevarnostim … pa smo bili prepozni. Zamudili smo trenutek, ko je srce še bilo! V nas vpije: Bil si prepočasen! Premalo je bilo! Gorski reševalci se hranimo s preživelimi! Mrtvi nam pomenijo neuspeh, ki dopolnjuje uspehe in opozarja, da ne zmoremo vsega!"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
