Na severu Evrope, daleč od domačega Maribora, se je za dva mlada Štajerca zaključila zgodba, ki se je začela z navidez nedolžno potjo na Norveško, končala pa z odmevnim zasegom kokaina in večletno zaporno kaznijo v tej skandinavski državi.
Dvajsetletni Mel Reher bo moral za zapahi preživeti devet let, 21-letni Luka Rašić pa še pol leta več, so prve poročale Slovenske novice. Sodbo jima je izreklo okrožno sodišče v Haldenu, potem ko so ju norveški cariniki 22. junija lani prijeli na mejnem prehodu Svinesund, enem ključnih cestnih vstopov v državo.
Aretacija na meji ni bila začetek zgodbe
Kot so pojasnili pri norveški carinski upravi, je bil njun prihod vse prej kot neopazen. Kombi s slovenskimi registrskimi oznakami, polepljen z logotipi boksarskega kluba, je že na prvi pogled vzbujal pozornost. Mladeniča sta carinikom hitela razlagati, da sta na poti v Oslo, kjer naj bi pobrala boksarje po treningu. Dolga vožnja iz Slovenije je bila torej športno obarvana zgodba, a nekoliko privlečena za lase, zato je takšna razlaga sprožila dodatno preverjanje. Ključno vlogo pri najdbi je imel posebej izurjen carinski pes, ki se je ustavil ob voznikovih vratih in nakazal prisotnost prepovedanih snovi. Sledilo je skeniranje vozila, ki je razkrilo nepravilnosti, nato pa še natančen fizični pregled.
V notranjosti kombiniranega vozila so odkrili prirejen skrivni prostor. V njem pa 31 paketov, skrbno zavitih v plastiko. Hitri test je potrdil vsebnost kokaina. Skupno so ga zasegli 31 kilogramov. "Takšni zasegi jasno kažejo, kako pomembno je delo na meji. Če drogo prestrežemo tam, preprečimo njeno širjenje po državi," so ob primeru poudarili v norveški carinski službi.
A aretacija na meji ni bila začetek zgodbe, temveč njen vrhunec. Preiskava je namreč pokazala, da sta bila mlada Mariborčana na Norveškem že nekaj tednov prej.
V začetku junija sta v mesto Ski, jugovzhodno od Osla, dostavila 26 kilogramov kokaina. Tovor sta izročila prejemniku, ki pa je bil že pod drobnogledom policije. Prav ta stik je sprožil širšo kriminalistično preiskavo. Norveški tožilec Jahn Schei, specializiran za najtežje oblike kriminala, je potrdil informacije, ki so neuradno zakrožile v dneh po aretaciji Mariborčanov - da so ključne dokaze zbrali na osnovi elektronskih sledi mobilnih telefonov, nadzora komunikacij in logističnih podatkov o vozilu."Isto vozilo smo zaznali že prej. V kombinaciji z drugimi dokazi smo lahko potrdili njuno vlogo pri dodatnem transportu," je pojasnil. Mariborčana se o krivdi tudi nista sprenevedala, priznala sta jo že na policijskim zaslišanju. Skupno sta torej sodelovala pri tihotapljenju več kot 50 kilogramov kokaina, kar pomeni približno petino zasegov te droge na Norveškem v lanskem letu.
Obsojena sinova znanih boksarjev
Obsojenca sta sinova znanih boksarskih imen v Mariboru, Igorja Rašića in Roberta Reherja. Slednji je bil do lanskega novembra predsednik Boksarske zveze Slovenije, Rašić je trener v Železničarskem boksarskem klubu Maribor. V javnih nastopih je Rašić večkrat spregovoril o svojih preteklih odvisnostih od alkohola, drog in iger na srečo. Prav tako ne skriva, da je moral nekaj mesecev preživeti v zaporu zaradi "težav, ki si jih je nakopal na ulici".
Izkušnje z zatožno klopjo ima tudi Reher. Obtožen je bil, da je stal za napadom na lokal mariborskega župana Saše Arsenovića oziroma da je mladoletnega storilca napeljal k dejanju. Tožilstvo je Reherju očitalo kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, vendar je po presoji sodišča proti njemu zbralo premalo dokazov, saj je slovenjgraška sodnica Reherja pravnomočno oprostila.
Norveška pod pritiskom kokainskega vala
Podatki norveških oblasti kažejo na porast tihotapljenja kokaina. Lani je tamkajšnja carina zasegla 278 kilogramov kokaina. "Če odmislimo rekordno leto 2023, ko je zasegla več kot 2,3 tone kokaina, je to prvič, da je carina v enem letu zasegla več kot 200 kilogramov te snovi," so zapisali na svoji spletni strani.
Posel je izjemno donosen. Po ocenah norveških virov gram kokaina v veleprodaji doseže do 150 evrov, na ulici pa še bistveno več. Prav visoki zaslužki so razlog, da se kriminalne mreže prilagajajo in iščejo nove poti.
Spremembe v mamilarskem poslu izpostavlja tudi županja Osla, Anne Lindboe, ki že dlje časa izpostavlja ranljivost tamkajšnjega pristanišča. Vsak teden v Oslo prispe od 50 do 70 ladij in več sto tisoč zabojnikov. Po njenem mnenju nadzor ne dohaja obsega prometa, kar izkoriščajo kriminalne združbe. Nekdaj je veljalo, da je evropsko središče za tihotapljenje kokaina belgijski Antwerpen. A po zaostritvi nadzora so se poti preusmerile. Del teh tokov se zdaj seli proti severu - tudi na Norveško. Organizirane združbe vedno iščejo šibkejše točke sistema, opozarja županja Lindboe.
V tem kontekstu je primer Mariborčanov nekoliko poseben. Večina kokaina na Norveško pride po morski poti, skrita v kontejnerjih. Reher in Rašić pa sta ubrala kopensko pot. Njuna pot je vodila skozi Avstrijo, Nemčijo, Dansko in Švedsko vse do Norveške. Gre za skoraj celodnevno vožnjo, dolgo več kot dva tisoč kilometrov. Tovrstna logistika zahteva organizacijo, vztrajnost in, kot se je pokazalo, tudi precej tveganja. Prav ponovitev poti v kratkem času je bila ena ključnih napak, zato je pritegnila pozornost oblasti. Norveške oblasti poudarjajo, da so v takšnih primerih stroge kazni nujne. Ne le zaradi kaznovanja storilcev, temveč tudi kot opozorilo drugim.
Za pravnomočno obsojena Mariborčana zdaj ostaja odprto le še vprašanje, kje bosta kazen prestajala. Zakonodaja namreč omogoča, da lahko slovenska državljana zaprosita za prestajanje kazni v domovini.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
