Na slovenjgraškem okrajnem sodišču se je zaključilo sojenje nekdanjemu direktorju takrat še Centra za socialno delo (CSD) Slovenj Gradec Juriju Šumečniku in dvema tam še vedno zaposlenima. Vsi trije so obtožbe oproščeni, saj niso zavestno kršili zakona o izvajanju rejniške dejavnosti in so ravnali v skladu z obstoječo prakso. Sodba še ni pravnomočna. Kazenski pregon zoper trojico je z zasebno tožbo sprožila babica koroških dečkov, ki sta bila po nasilni smrti njune matere proti volji starih staršev nameščena v rejništvo. Direktorju CSD Slovenj Gradec in še dvema tam zaposlenima je očitala nevestno delo pri obravnavi vloge za izdajo dovoljenja za rejništvo.
Ravnali v skladu z dotedanjo prakso
Kot je v obrazložitvi sodbe pojasnila okrajna sodnica Romana Kotnik, kaznivo dejanje nevestnega dela v službi stori uradna oseba, ki zavestno krši zakon ali druge predpise. V razmerju do nevestnega ravnanja mora obstajati naklep, ki pa v tem primeru ni bil dokazan.
Babica dečkov je 27. januarja 2016 podala vlogo za opravljanje rejniške dejavnosti na CSD Slovenj Gradec. Strokovna skupina slovenjgraškega CSD je 17. februarja 2016 izdelala oceno o tem, ali je primerna za izvajanje rejništva. Iz nje med drugim izhaja, da babica ni najbolj primerna za izvajanje rejništva nad mladoletnima vnukoma, medtem ko pravnih zadržkov, da bi to izvajala po zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti, ni bilo. Vnuka sta bila dober mesec dni pozneje nameščena v rejniško družino, stara starša pa o tem obveščena po telefonu. Vloga starih staršev za opravljanje rejniške dejavnosti je bila na ministrstvo za delo posredovana po pozivu aprila 2016, ministrstvo je nato izdalo odločbo, s katero je vlogo babice za izvajanje rejniške dejavnosti zavrnilo.
Babica oziroma njena pooblaščenka se je v postopku pred slovenjgraškim okrožnim sodiščem sklicevala, da slovenjgraški CSD babičine vloge ni posredoval ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bi izdalo ustrezno upravno odločbo. Kot je pojasnila sodnica, omenjeno ministrstvo pred aprilom 2016 ni izdajalo tovrstnih negativnih odločb glede izvajanja rejniške dejavnosti. Razlog naj bi bil v tem, da so menili, da je izvajanje rejniške dejavnosti del institucionalnega varstva na področju socialnega dela, ki se izvaja za družino. Ta praksa je bila spremenjena 7. junija 2016, ko je ministrstvo prav zaradi tega primera vsem CSD izdalo navodilo za ravnanje ob vlogah za izdajo rejniške dejavnosti.
"Obdolženim ni mogoče očitati, da so zavestno kršili zakon na način, kot jim očita obtožba. Praksa CSD je bila v letu 2016 takšna, da vloge, pri katerih je bil predlagatelj s strani CSD ocenjen kot neprimeren, na ministrstvo niso vstopale," je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica. In še, da so obdolženi pri obravnavi predloga oškodovanke za izvajanje rejniške dejavnosti ravnali v skladu z dotedanjo prakso.
Odstopil z mesta direktorja
Nekdanji direktor takratnega slovenjgraškega CSD Jurij Šumečnik po današnjem izreku sodbe izjave za medije ni želel dati. Je pa, kot je znano, zaradi objektivne odgovornosti maja 2016 odstopil z mesta direktorja CSD Slovenj Gradec.
Zoper sodbo, ki še ni pravnomočna, je dovoljena pritožba, ki jo je treba napovedati v osmih dneh. Ali se bodo babica oziroma njeni zastopniki pritožili, ni mogoče napovedati, saj danes niso prišli na sodišče.
Spomnimo, da je slovenjgraško sodišče junija letos izreklo oprostilno sodbo za zaposlene na takratnem CSD Velenje in v Vrtcu Slovenj Gradec, ki so bili konec marca 2016 vključeni v oddajo omenjenih dečkov v rejniško družino proti volji babice oziroma starih staršev. Kot je poročal STA, jim je babica, ki se je na oprostilno sodbo pritožila, očitala nezakonit odvzem otrok in nevestno delo v službi.
Zgodba dveh dečkov, takrat starih nekaj let, se je začela leta 2016, ko sta bila po nasilni smrti njune matere sprva krajši čas nastanjena pri starih starših, potem pa proti volji babice in dedka nameščena v rejniško družino, kjer sta še danes.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
