
Zgodilo se je pričakovano. V zadevi TEŠ 6, kot krajše poimenujemo blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, se stvari zapletajo že na samem začetku. Tako danes na celjskem sodišču predobravnavnega naroka za skupaj kar dvanajsterico obtoženih niso niti dokončali. Preden bi se obtoženi izrekli o svoji krivdi (vsi sicer niso prišli niti na sodišče), je Mitja Jelenič Novak, odvetnik Uroša Rotnika, prvega moža TEŠ v času, ko se je dokončno odločilo za gradnjo 600-megavatnega bloka, zahteval izločitev predsednice senata Mojce Turinek. Slednja je namreč marca lani Rotnika že obsodila, ko se je Rotnik moral braniti, da v primeru davčnega postopka (na podlagi katerega je kasneje državi moral plačati 1,6 milijona evrov davka) ni podal krive ovadbe in da ni z lažnimi dokumenti preprečeval dokazovanja v davčnem postopku. Ravno Turinkova je namreč takrat na podlagi vsega slišanega in na podlagi dokazov dosodila, da je Rotnik kriv očitanih dejanj in mu zaradi krive ovadbe prisodila dobrih 20 tisoč evrov kazni. Sodba sicer še ni pravnomočna; višje sodišče naj bi o njej razsojalo v prihodnjih tednih.
Pričakoval je, da se bo izločila sama
Jelenič Novak meni, da je sodnica v tem primeru že oblikovala svoje mnenje. Prejšnji postopek je namreč tesno povezan s sedanjim. V prejšnjem je Rotnik poskušal sodišče prepričati, da je s pomočjo Alexandra Hrkača in njegovim vlaganjem v certifikate na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini (denar, ki ga je vložil, so bili prihranki predvsem njegove matere, ki je med drugim dobro zaslužila z gojenjem solate in piščancev ter oddajo sob, je na sodišču dejal obtoženi) že pred letom 2006, ko je bilo ključno za TEŠ 6, zaslužil okoli 6 milijonov evrov, ki jih je po letu 2003 "na oplemenitenje" dal še Bogdanu Pušniku (soobtoženemu v aktualnem primeru). Vendar je sodnica na podlagi dokazov dosodila, da je bilo kar nekaj listin, ki naj bi dokazovale Rotnikovo plat zgodbe, ponarejenih ali naknadno sklenjenih. Odvetnik Jelenič Novak trdi, da se sodnica v prejšnjem postopku ni opredelila le do tega, ali so takšne listine obstajale ali ne, temveč jih je označila za lažne. "Sem pričakoval, da se boste izločili sami. Sedaj vas k temu pozivam jaz," je dejal odvetnik in dodal, da pač v aktualnem primeru ne more odločati sodnik, ki je že zavzel stališče do ključnih listinskih dokazov, še preden se je postopek sploh začel.
Česa je Rotnik že bil obtožen
Uroš Rotnik je bil decembra 2019 na celjskem sodišču zaradi kraje davčnega dokumenta obsojen (sodba je decembra lani postala pravnomočna); sodil je Marko Brišnik. Šlo je za dokument, na katerega je sprva (domnevno v želji, da bi organe prepričal, da je premoženje pridobil že pred letom 2008, ko se je podpisala prva pogodba za gradnjo bloka 6) prijavil, da ima 3,3 milijona evrov denarja, kasneje, ko mu je grozilo plačilo davka, pa je dokument odtujil in začel trditi, da je prijavil zgolj 300 tisoč evrov denarja. Prejel je deset mesecev pogojen kazni s preizkusno dobo dveh let.
Marca lani je bil obsojen tudi zaradi krive ovadbe. Primer je sodila Mojca Turinek, ki je v razglasu sodbe poudarila, da je bilo neskladnosti v zgodbah Rotnika in Hrkača preveč. Rotnik je namreč trdil, da je nekdo iz davčnega spisa odtujil Izjavo o prejemu denarja, ki naj bi mu jo leta 2003 dal Hrkač in s katero bi dokazal, da njegovo premoženje izvira iz trgovanj na Balkanu in ne od koruptivnih dejanj v času odločitev za TEŠ 6. Sodnica pa je na podlagi dokazov dosodila, da je bila takšna izjava napisana naknadno, saj je, denimo, Rotnik v spremni besedi, s katero je opremil vse svoje priloge, ki jih je predložil davčnemu inšpektorju, sploh ne navaja.
Strah pred zastaranjem odveč
Po mnenju državnega tožilstva gre za pričakovani manever obrambe. "Po naši oceni ta izločitveni razlog ni utemeljen. Dejstvo namreč je, da se sodnica nikoli ni opredelila do krivde v tem predmetnem kazenskem postopku, sama opredelitev do dejstev in dokazov v neki drugi zadevi pa nima vpliva," je dejala državna tožilka Darja Šlibar; na primeru sicer dela ekipa petih tožilcev. Odločitev, ali sodnica ostane ali bo zamenjana, je sedaj v rokah predsednice sodišča Petre Giacomelli. Če bo odločila, da lahko sodnica Mojca Turinek postopek vseeno vodi, se bo predobravnavni narok nadaljeval 15. junija. Če bo potrdila očitke obrambe, bo do naslednjega predobravnavnega naroka minilo kar nekaj mesecev. V tem primeru bi se namreč moral novi sodnik z zadevo, ki je izredno obsežna, najprej seznaniti. Po grobi oceni bi tako lahko preteklo vsaj pol leta pred naslednjim predobravnavnim narokom. Mar se potem lahko zgodi, da zadeva prej doseže zastaralni rok? "Ne. Na voljo imamo še kar nekaj let, saj gre za kazniva dejanja, za katera je zagrožena visoka zaporna kazen in temu posledično je tudi višji prag zastaranja," pravi tožilka. Zastaralni rok v konkretnem primeru je 20 let od očitanih kaznivih dejanj, kar pomeni, da primer zastara leta 2028.
Poravnava posredni dokaz krivde
Marca letos je General Electris (GE), naslednik Alstoma, ki je gradil blok 6, s HSE sklenil poravnavo v višini 261 milijonov evrov, kar je precej več, kot so si v HSE obetali od vložene tožbe. S tem so v GE posredno priznali koruptivna dejanja v času odločitev za gradnjo bloka 6, saj brez tehtnih dokazov in argumentov multinacionalka nikoli ne bi pristala na tako visoko poravnavo. Uspeh poravnave je le malo nižji, kot je po ugotovitvah kriminalistov znašalo celotno oškodovanje projekta. Ti so na podlagi dokumentacije, pri čemer so operirali le s trdnimi dokazi, sešteli, da je bilo narejenih za 297 milijonov evrov kaznivih dejanj.