Zdravniki Splošne bolnišnice (SB) Slovenj Gradec z internega in pediatričnega oddelka so skupaj z direktorjem Vladimirjem Toplerjem opozorili na nevzdržne kadrovske razmere in poglobljeno stisko na omenjenih oddelkih, kjer ostaja vse manj zaposlenih z vse več obremenitvami. Zdravniki so javnost, odločevalce in pristojne institucije pozvali, naj njihova opozorila oziroma razmere vzamejo resno. Zahtevajo tudi jasno opredelitev ministrstva za zdravje glede prihodnosti bolnišnice in pričakujejo, da bo minister za zdravje Tadej Ostrc za enega od prvih delovnih obiskov glede na razmere izbral Slovenj Gradec. "Gre za vprašanje dostopnosti zdravstvenih storitev za prebivalce - osnovno ustavno načelo enakopravnosti, ki je na Koroškem že dolgo hudo kršeno. Posledice so že vidne in bodo brez hitrega in odločnega ukrepanja kmalu postale nepopravljive," poudarjajo.
Zaprtje dela internega oddelka
Zaradi pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester, odhodov nekaterih iz bolnišnice na primarno raven in zaposlenih v zdravstveni negi bodo po 15. juniju do nadaljnjega prisiljeni skrčiti interni oddelek, zaprli bodo enega od petih oddelkov, kar pomeni, da bo za bolnike na voljo deset postelj manj kot doslej, ostaja pa intenzivni oddelek. Bolnišnica po odstopu prejšnjega nima več strokovnega direktorja, prav tako še vedno nimajo več predstojnikov teh oddelkov. Pozvali so k sistemskim ureditvam področja zdravstva, ne le na ravni vlade, ministrstva in zdravniške zbornice, vezano tudi na nujne spremembe pri razpisih specializacij, ampak pričakujejo tudi večji angažma občin pri ohranjanju bolnišnice in njenem ustreznem delovanju v prid pacientov iz regije. Trudijo se, da obstoj bolnišnice ne bo ogrožen, a zato bodo potrebni novi kadri ob nujnih sistemskih spremembah; podobne težave imajo tudi druge, zlasti periferne bolnišnice, a na drugih področjih, je še poudaril direktor.
Topler je orisal razmere, ko so s trudom skušali rešiti tudi delovanje urgentnega centra, v katerem v tem primeru delujejo internisti, ki pa posledično ne morejo več opravljati ambulantnega dela in dela na oddelku. Trudili so se tudi z EHP (enoto za hitre preglede), a ta vseeno v glavnini časa ne deluje, kot je bilo začrtano. Da so se o rešitvah dogovarjali z zdravstvenimi domovi, a da vsi interesa po vključevanju niso pokazali, so opozorili in ponovno pozvali k vključitvi. Enako žgoč ob vsem ostaja tudi že večkrat izpostavljen problem bolniške odsotnosti zaposlenih oziroma ob tej hkratni odsotnosti ob dopustih. Trenutno od 957 delavcev manjka 344 zaposlenih, kar je več kot 30 odstotkov. Izpostavil je odhode iz bolnišnice v zdravstvene domove in delovanje specialistov v njih, ker je delo tam lažje in tudi bolje plačano - s podatkom, koliko v povprečju znaša plača zdravnika v bolnišnici, pa sicer niso postregli. Delovanje specialističnih ambulant in diagnostičnih dejavnosti je zmanjšano na minimum, čakalne dobe nekaterih ambulant so se že podaljšale na pet do šest let, kar je za bolnike in regijo nesprejemljivo.
Ne vedo, kako dolgo bo v rdečih obratih še šlo
Zdravnik Klemen Mojškerc je v imenu internistične ekipe zdravnikov povedal, da je "upal, da bo sistem dovolj zgodaj slišal in ukrepal ter s tem preprečil, da s tako tiskovno konferenco obveščajo javnost, da so na robu", in da vseh storitev, ki bi jih morali izvajati, ne morejo več opravljati. "To ni apokaliptična napoved, ampak smo že tu, ko ne delamo nič ambulantnega pogona, vsak mesec je slabši in stvari so se nakopičile. V glavnem zagotavljamo le nujno zdravstveno varstvo, ki vsebuje delo na urgenci, dežuranje na oddelku, ki pokriva vseh 70 postelj, in redno delo na oddelku. Ne moremo več zagotavljati pokritja enot za bolezni," je dejal Mojškerc. Opozoril je, da delo na tak način postaja nevarno in da ne vedo, koliko časa bodo še lahko delali v rdečih obratih. "Delamo toliko časa, dokler lahko, ko pa ne bomo mogli, pa bomo eden za drugim odpadli, pa ne želim s tem nikogar strašiti. Nujno pomoč bodo bolniki dobili, je še zagotovil. So pa kadrovske napovedi slabe tudi z vidika napovedi pričakovanih prihodov specializantov interne medicine, ob odhodih sester pa tudi ni novih prijavljenih na razpise. Trenutno bi v bolnišnici potrebovali 20 ljudi s srednjo zdravstveno izobrazbo, pet diplomiranih medicinskih sester, vsaj deset specialistov in vsaj pet do šest specializantov. Sedanji sistem specializacij je škodljiv za periferne bolnišnice, pa tudi za interno medicino, je še opozoril Mojškerc. "Razočarani smo, da nas v vseh teh letih dopisov na ministrstvo, zbornico, apelov, sestankov nihče ne sliši in ni nobenega učinka. Odgovori so bili prej v smislu, ali boste že ali pa se boste sami zaprli," je poudarjal in ocenil tudi, da bi morali tudi župani in poslanci regije narediti več kot zgolj podajati načelna zagotovila o pomenu bolnišnice.
Zdravnica Urška Vučina je v imenu oddelka za pediatrijo orisala razmere, ko sta na oddelku le dve zdravnici specialistki, zadolženi za cel oddelek, vključno s porodnišnico. V zadnjem obdobju so se soočili z dvema odhodoma, zaradi česar so se znašli v položaju, ko z velikimi napori še zagotavljajo nujno zdravstveno varstvo. Specialističnih ambulant ne morejo razpisovati, ob tem, da imajo otroke, tudi kronično bolne, ki jim ne morejo zagotavljati rednih pregledov, pa se tudi tu posledično podaljšujejo čakalne dobe.
