Za Vuzeničanko Sabino Juhart, ki so ji odrezali nogo in jo je zadela možganska kap, zbirajo denar za nakup dvigala

Da svoje žene Sabine ne bo nikoli pustil na cedilu, poudari 63-letni Vojko Juhart. Skupaj sta prestala že veliko preizkušenj in sta starša štirih otrok. Ob njenih hudih zdravstvenih težavah, ko je že večkrat mislil, da jo bo izgubil, zanjo neprekinjeno skrbi že osem let. Sabina namreč že več let boleha za sladkorno boleznijo in pridruženimi boleznimi. Lani so ji nad kolenom odrezali desno nogo, nato pa jo je zadela še možganska kap. Od takrat je nepokretna.

Z družino živijo v zgornji etaži enostanovanjske hiše. Nekajkrat na mesec mora Sabina zaradi slabokrvnosti v bolnišnico po transfuzijo, kar je zanjo in za vse, ki jo morajo dvigovati in nositi po strmih in zavitih stopnicah, zelo zahtevno, naporno in nevarno. Da bi imela olajšan dostop do ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja, bi jim zelo pomagalo dvigalo, ki si ga želijo vgraditi pri vhodu. Slednje bi bilo v veliko pomoč zdravstvenemu osebju, ki jo oskrbuje, dviguje in fizično prenaša iz stanovanja do reševalnega vozila. Dvigalo, vključno z montažo, pa bi bilo za družino preveliko finančno breme, zato vse, ki lahko pomagajo, prosijo za pomoč pri zbiranju denarja. 

Ponoči vstaja, jo preoblači ...

Juhartovi se težko prebijejo čez mesec - medtem ko Sabina prejema socialno pomoč, okoli 420 evrov na mesec, prejema Vojko invalidnino v višini 500 evrov. "Ko plačava elektriko in vse ostale položnice, nama nič ne ostane. Kje naj bi potem lahko vzela še za dvigalo oziroma bi ji lahko pomagal s čim drugim? Komaj smo pridobili to posteljo. Tudi mojim otrokom ni lahko. Pač takšni smo. Bolj revni in skromni," nam je povedal Vojko. Najstarejši sin je zaposlen, a prejema zelo nizko plačo, drugi je zaradi invalidnosti nezaposlen, starejša hčerka se je s svojo družino odselila od doma, najmlajša hči pa se šola. Po njihovih poizvedovanjih bi najbolj ugodno dvigalo, vključno z montažo, stalo okoli deset tisoč evrov. Če bi kaj denarja ostalo, bi dokupili še dvigalo, s katerim bi jo lahko dvignili s postelje in primerno umivali. "Ponoči vstajam, jo obračam na eno ali drugo stran in jo po potrebi preoblačim. Ni mi težko, veliko mi pomaga mlajša hčerka. Ko jo pokličem, mi vedno priskoči na pomoč. Lažje je, če sva dva. Veliko je kuhanja, pranja in drugih gospodinjskih opravil. Druga hčerka mi je v največjo pomoč, ko je treba kam skočiti z avtom in kaj urediti," je povedal Vojko. Vse, kar si želi, je, da bi zdravstveno stanje žene ostalo takšno, kot je, in ne bi prišlo do kakšne spremembe. Trenutno ji mora zaradi bolečin v roki pomagati tudi pri hranjenju. Posebej radi jo s postelje prestavijo na voziček in pomaknejo do balkona, da je na svežem zraku. 

Pomagala bo tudi občina

Nekaj časa so imeli pomoč na domu, a je prišlo do nesporazuma in se naposled zataknilo pri plačilu. "Tudi tu imamo zdaj dolg. Prvi del smo poplačali, drugega še moramo, saj nas bodo sicer tožili," je povedal. Hiša, v kateri živijo, je od Vojkove mame. Spominja se tudi svoje težke mladosti - ko še ni bil star 15 let, jih je zapustil oče. "Hodil sem v kovinarsko šolo, a sem jo moral pustiti, saj sem moral pomagati mami. Hiša je bila zgrajena le do prve plošče, z mamo sva jo nato zgradila do konca, vanjo sem vložil ves svoj denar. Ni mi žal, vsaj nekaj imam. Tudi mama je slabo, tudi njej sem ob vseh operacijah stal ob strani," je še povedal. Tudi Sabina je imela težko mladost, zanjo je kmalu pričel skrbeti mož, potem ko sta se spoznala v nekdanji tovarni Gorenje v Vuzenici. 

Velik posluh za njihovo situacijo imata lokalno okolje in občina Vuzenica, za kar je Vojko posebej hvaležen. Tudi sam je v preteklosti veliko pomagal sokrajanom. "Delali smo 'rušte', gradbene odre, če smo videli, da kdo nima denarja, smo pomagali, velikokrat pa sploh nismo računali. Z deli na sosednjem travniku smo pomagali tudi starejši gospe in njeni družini," je dodal. S pomočjo občine in gradbenika Zdenka Ramšaka, ki je daroval material in prostega delavca, so z rampo delno že izboljšali dostop do hiše, a nujno bi bilo, da bi na zadnji strani hiše lahko dodali še dvigalo, ki bi delovalo na višini 1,2 metra. 

"Odločili smo se, da počakamo, koliko se bo do določenega časa zbralo denarja, težko je namreč predvideti vnaprej. Če ga bo manj, kot je potrebno, bomo tisto nadomestilo sigurno zagotovili skozi postavke, ki jih lahko damo v proračunu. Tega nimamo planiranega, imamo sicer socialne transferje, a so bolj kot ne namenski. O tem bomo razpravljali tudi na seji. V vsakem primeru pa bomo pomagali in skušali v primeru, da bo zbranih več sredstev, pomagati še s čim drugim, saj ni problem družine zgolj dvigalo," je povedal župan občine Vuzenica Franjo Golob.