Vuzenica: Obnovo in dograditev kulturnega doma dobilo podjetje, ki ga vodi županova snaha

Urška Polanc Urška Polanc
01.06.2021 06:20
Pričeli obnovo in dograditev kulturnega doma, kamor se bodo selili občinska uprava, knjižnica in društva. Zakaj in kako je občina dobila projekt in kako so oddali dela.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Načrt je pripravil arhitekt Uroš Reiter z Raven na Koroškem. Vizualizacija: Studio Perspektiva, d.o.o.
Studio Perspektiva d. o. o.

Obnova kulturnega doma v Vuzenici, za katero je občina na čelu z županom iz SDS Franjem Golobom, ki je tudi državni svetnik, pridobila pomembno sofinanciranje ministrstva za kulturo, v Vuzenici odmeva z mešanimi odzivi. Na eni strani je izpostavljen pomen projekta za občino, na drugi strani pa županu očitajo sorodstveno povezavo z izbranim izvajalcem gradbenih del.

Načrt je pripravil arhitekt Uroš Reiter z Raven na Koroškem. Vizualizacija: Studio Perspektiva, d.o.o.
Studio Perspektiva d. o. o.

Idejno zasnovo za kulturno-upravni center je župan Franjo Golob svetnikom in občanom prvič predstavil leta 2018, nato so od stečajne upraviteljice odkupili del stavbe in pripadajočega zemljišča, sredstva za izgradnjo pa so predvideli v proračunih. Da so bili občani glede projekta pozitivno naravnani in so poudarjali, da si Vuzenica projekt zasluži, pripoveduje župan. Danes nastaja projekt, po izbranem izvajalcu vreden 1,78 milijona evrov (bruto), od tega so v občini pol milijona pridobili na javnem pozivu za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti ministrstva za kulturo, preostanek pa predstavlja proračunska postavka, za katero se bodo tudi zadolžili.

Ob prvih delih so naleteli na veliko vlage. Foto: Urška POLANC
Urška Polanc

Na javno naročilo za izvajanje projekta sta se prijavila dva ponudnika, izbran je bil ugodnejši, Kuster Invest in SGP Pokeržnik kot partner v skupni ponudbi. Ob tem se v občini porajajo očitki, saj je direktorica podjetja Kuster Invest Sara Golob županova snaha. "Moja snaha je leto in pol, Kuster pa je sicer domačin iz Šentjanža nad Dravčami. Takoj ko so mi sporočili, kdo je izvajalec, sem si mislil, da lahko nastane težava. Pri teh postopkih kot župan ne sodelujem, tukaj dela strokovna komisija, gre pa za javno naročilo, ki se oddaja elektronsko na datum in uro. Takoj sem postavil vprašanje Komisiji za preprečevanje korupcije, integriteta namreč politikom marsikaj prepoveduje. O tem govori 91. člen (preprečevanje nasprotja interesov) zakona o javnem naročanju," je pojasnil župan. Sodelavci pravne službe na skupnem uradu v Slovenj Gradcu - sami na občini namreč nimajo pravnika - so mu nato pojasnili, ali sploh sme podpisati pogodbo: "Lahko smo podpisali, saj ne gre za prvo koleno sorodstva, kot rečemo, ampak za neposreden del sorodstva. Glede na to, da zakon narekuje še, da moramo, preden podpišemo pogodbo, to sporočiti našemu nadzornemu odboru, smo to v skladu z zakonodajo tudi storili."

Ugoden razplet sofinanciranja

"Podjetje Kuster Invest, d.o.o., se že leta prijavlja na razne javne razpise in se je tako - po vseh pravilih Zakona o javnem naročanju - prijavilo tudi na razpis v Občini Vuzenica za objekt kulturno-upravni center, v skupni ponudbi s partnerjem SGP Pokeržnik, d.o.o.," nam je sporočila Sara Golob. Tudi župan razlaga, da je podjetje Kuster Invest pogost izvajalec v okolici, prijavljajo se na številne razpise, občina Vuzenica pa je z njimi sodelovala pri dveh večjih projektih, pred desetimi leti so obnavljali podružnično šolo na Primožu na Pohorju, dve leti kasneje pa izgradili obrtno cono, a takrat je imel njegov sin še drugo partnerico. Da dosti možnosti tokrat niso imeli, še dodaja, a bi, če bi bila zaradi integritete sporna, morali pogodbo razveljaviti, kar pa bi pa (verjetno) za občino pomenilo veliko težavo. Namreč, pogoj ministrstva je, da dela zaključijo do konca tega leta, zato niso mogli čakati, saj bi bilo v tem primeru popolnoma nerealno, da bi se ta gradnja lahko končala, ocenjuje Golob.

Kulturno-upravni center Vuzenica Foto: Občina Vuzenica
Studio Perspektiva d. o. o.

V tistem delu je tudi nekdanja pošta, krajevni urad, upravna enota ima svoj sedež, tudi občina je svojo zgodovino začela v tistih prostorih Foto: Urška POLANC
Urška Polanc

Občina Vuzenica je sprva načrtovala, da bi kulturno-upravni center gradili dvofazno, sredstva so namreč predvideli v dvoletnih proračunih - za leto 2021, ki je sprejet, drugi del pa v letu 2022. Ko so zasledili razpis ministrstva za kulturo, so podali vlogo: "Uspeli smo pridobiti maksimalno število točk, zato smo prejeli tudi maksimalna sredstva. A glede na to, da smo imeli rok za izvedbo pred tem razpisom načrtovan v dveh letih, se nam je stvar porušila, v razpisu smo morali določiti tudi pogoje ministrstva, da se mora investicija zaključiti v tem letu. Glede na (kratek) rok prijave sem bil presenečen, da smo prejeli dve ponudbi. Izbrali smo najugodnejšega ponudnika," razlaga župan. Povedal je še, da so se v tem letu izredno podražili gradbeni materiali, za takšne investicije jih je tudi težko zagotoviti: "Covid-19 je naredil svoje, gradbeništvo ima veliko dela, težko je dobiti izvajalca."

Nič več kot ostali

Golob, ki je član stranke SDS, tudi državni svetnik, na zadnjih županskih volitvah pa je kandidiral s podporo volivcev, pravi, da mu vez z vlado pri razpisu ni pripomogla. Na javnem pozivu za sofinanciranje ministrstva so bili izbrani projekti 14 občin, ki bodo skupno prejele dva milijona evrov. Od tega največ prav vuzeniška občina, pol milijona evrov, skoraj toliko tudi Občina Zagorje ob Savi, katere župan Matjaž Švagan je prav tako državni svetnik.

Občina Vuzenica, Kulturno-upravni center (foto: Urška Polanc)
Urška Polanc
Občina Vuzenica, Kulturno-upravni center (foto: Urška Polanc)
Urška Polanc

Da v občini niso dobili nič več kot ostali, dodaja župan Vuzenice, saj da dosti gradijo tudi po ostalih občinah. "Težko rečem, da je to kakorkoli vplivalo, z ministrom nisva govorila, prijava je bila uspešna," je še povedal in dodal, da se občina sicer prijavlja na dosti razpisov, a z nekaterimi ni tako enostavno; kot edina občina namreč niso dobili sredstev za opremljanje kanalizacije. "Leta 2009, ko so videli, da sem resen kandidat za župana, so me klicali, nato evidentirali in mi pri stranki dali proste roke, da vse na novo vzpostavim, bil sem tudi predsednik stranke, a sem to kasneje opustil. Nikoli nisem imel želje kandidirati niti za poslanca, državna politika me ne zanima. Če bi bil resnično politično izvoljen, me v državni svet definitivno ne bi izvolili dva mandata. Gre za elektorski sistem volitev, vemo pa, da je na Koroškem več levopolitičnih županov kot desnopolitičnih - če bi deloval strogo politično opredeljeno, ne bi dobil podpore. Dobiti moraš namreč večino, 20 elektorjev. Že tu se vidi, da sem odprt," je dejal.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta