Nejc Strojnik
V Dravogradu je po razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) in javni razpravi, ki je pospremila razgrnitev, znova ena glavnih tem vetrna elektrarna (VE), ki jo Dravske elektrarne Maribor (DEM) načrtujejo na dveh slemenih na Ojstrici, na nadmorski višini 1245 metrov. Ministrstvo za naravne vire in prostor je na pobudo Občine Dravograd za mesec dni podaljšalo javno razgrnitev, kar pomeni, da lahko zainteresirana javnost še do tega petka pošlje pripombe in predloge. Z ministrstva so nam sporočili, da na njihov naslov še vedno prihajajo tako pripombe posameznikov in skupin občanov iz lokalnega okolja kot pripombe nekaterih nevladnih organizacij, ki delujejo na območju celotne države. "Najpogostejše pripombe se nanašajo na hrup in vidno izpostavljenost vetrne elektrarne, na potencialne vplive na podzemno vodo in na potencialne vplive na habitat divjega petelina," pravijo na ministrstvu.
Podpise so zbrali v nekaj urah
Elektrarna bo sestavljena iz treh vetrnih agregatov, pri čemer bo vsak od njih imel moč vsaj 3,5 megavata, celotna investicija pa bo umeščena na 17 hektarjev površine. Vsaka od treh predvidenih vetrnic bo sestavljena iz betonskega temelja premera 18 metrov in betonskega ali jeklenega stolpa višine od 120 do 155 metrov, na katerega bo nameščena turbina. Lopatice bodo dolge od 60 do 80 metrov, kar pomeni, da bo skupna višina vetrnice od temelja do vrha lopatice okoli 200 metrov. Po najbolj optimističnem scenariju bi lahko elektriko začeli proizvajati leta 2025, a občani in občanke, predvsem tisti, ki imajo nepremičnine v bližini predvidene elektrarne, izražajo precejšnje neodobravanje. Po javni razpravi so se organizirali in s peticijo, katere pobudnik je Andrej Pečoler, zbrali 151 podpisov proti investiciji. "Stopili smo skupaj in lokalni skupnosti dali jasno vedeti, da smo enotni. Pred tem se je govorilo, da gradnji nasprotujem le jaz in še nekaj domačinov, zdaj smo dokazali, da ni tako. Več očitkov v smislu, da nismo enotni, smo že dobili, zdaj pa smo dali jasen signal, da je drugače, po javni razgrnitvi smo še bolj stopili skupaj, povezali smo se. Podpise smo zbrali hitro, v nekaj urah, gre pa samo za prebivalce na ožjem območju," pravi tam živeča Tea Lubej, še vedno zgrožena nad dezinformacijami, ki da so jih slišali na javni razpravi ob razgrnitvi osnutka DPN-ja. "Marsikomu prej ni bilo jasno, kaj se dogaja, tudi meni je kdo rekel, da delam paniko po nepotrebnem."
Peticije na ministrstvo niso pošiljali, z njo so namreč želeli enotnost dokazati predvsem v širši lokalni skupnosti. "Peticija je legitimna oblika izražanja mnenja občanov, zato jo sprejemam(o) in jo bom(o) upoštevali tudi pri pripravi mnenja o upoštevanju smernic v postopku javne razgrnitve," pravi župan Anton Preksavec, ki ga v luči umeščanja vetrne elektrarne in dostopnih cest najbolj skrbi zaščita treh vodnih virov na območju Ojstrice in Goriškega Vrha. "Načrtovana gradnja posega v vodovarstveni pas teh zajetij. Posledično je gradnja kakršnihkoli objektov na območju vodnih virov za Občino Dravograd nesprejemljiva in neprimerna. Zato se ne strinjamo z izgradnjo objektov in izvedbo povezovalnih cest, ki bi se gradile v vodovarstvenih območjih oziroma v neposredni bližini vodonosnikov." Župan pričakuje tudi celovito presojo vplivov na zdravje ljudi v neposredni okolici nameravane gradnje objektov in njeno dosledno upoštevanje, prav tako investitorja oziroma oba pristojna ministrstva poziva, da naj v postopku gradnje upoštevajo voljo ljudi, podpisnikov peticije. "Naj podajo ustrezne odgovore na vsa vprašanja in dileme, ki opozarjajo na nesprejemljivost in škodljivost projekta za naravo, zdravje ljudi in varnost voda," je jasen Preksavec. Mnenje o upoštevanju smernic v postopku javne razgrnitve osnutka DPN-ja bodo v zahtevanem roku poslali tudi iz občine. "Se pa zavedamo, da mora vsaka občina prispevati k uresničitvi čim večje energetske samooskrbe države in tudi k večjemu deležu energije iz obnovljivih virov. Zato smo ponudili določena degradirana območja v lasti občine za postavitev sončnih elektrarn ter tudi pobudo lastnikov večjih gospodarskih objektov, da na svoje strehe dajo sončne elektrarne. Hkrati je v naši Občini HE Dravograd, ki pomembno vpliva na proizvodnjo električne energije v sistemu HSE, obenem pa predstavlja tudi določeno obremenitev v okolju."
Kaj pravi Krajevna skupnost Dravograd?
Podpisniki peticije so za opredelitev prosili tudi Krajevno skupnost (KS) Dravograd. "Kot predsednik sveta KS sem na tretji redni seji članom sveta predstavil vsebino peticije - in o tej zadevi smo debatirali. Svet KS je sprejel sklep, da se je do veteranih elektrarn opredelil že pred leti, ko je na pobudo krajank in krajanov Ojstrice sklical zbor krajanov. Peticija pa je legalna oblika izražanja in tako je tudi mnenje članov sveta KS," pravi Ferdo Abraham. Ta je maja 2017, na zboru krajanov, ki ga omenja, dejal, da je svet KS zavzel stališče, da bo podprl mnenje krajanov Ojstrice. Svet KS se sicer o vsebini peticije do zaključka javne razgrnitve ne bo opredeljeval, Abraham pa pravi, da ta kot ožji del lokalne skupnosti občine podpira razvoj zelene energije, vendar v mejah, ko ta ne škoduje zdravju ljudi ali okolju. Dodaja tudi, da bodo, če bo potreba in če se bodo člani strinjali, VE Ojstrica uvrščena na dnevni red prihodnje seje. "Drugače pa je opredelitev okoli te problematike že bila obravnavana in kot KS nimamo vpliva na DPN."
Vse pripombe in predloge, ki bodo prispeli v času javne razgrnitve, ta se torej zaključi 17. marca, bo ministrstvo za naravne vire in prostor obravnavalo in do njih zavzelo stališča. Uredba o državnem prostorskem načrtu bi po nekaterih napovedih lahko bila sprejeta sredi leta 2024, investitor, DEM, pa naložbo ocenjuje na 13 milijonov evrov. VE Ojstrica bo sicer po ocenah proizvedla okoli 28.000 megavatnih ur električne energije na leto, kar po podatkih iz povzetka okoljskega poročila zadošča porabi skoraj 7000 gospodinjstev.
