
Torino je nekoč že gostil olimpijske in paraolimpijske igre, med 8. in 15. marcem pa je gostil še zimske svetovne igre specialne olimpijade. Gostitelja sta bila poleg Torina še smučarski središči Sestriere in Pragelato, sodelovalo je več kot 1500 aktivnih udeležencev iz 102 držav. Na igrah je pomagalo še 2000 prostovoljcev, poleg tega pa je športnikom pomagalo več kot tisoč trenerjev in drugih spremljevalcev.
Slovenijo je zastopalo 16 športnikov, ki so tekmovali v treh od osmih panog na igrah: šest v alpskem smučanju, šest v smučarskem teku in štirje v krpljanju. Na igrah so brez slovenske udeležbe tekmovali še v plesu, umetnostnem drsanju, dvoranskem hokeju, hitrostnem drsanju na kratke proge in deskanju na snegu. Slovenske športnike so v Torinu spremljali še šesterica trenerjev, dva delegata ter zdravnica, vodja slovenske delegacije na igrah je bila Suzana Bohorč.

Kot so sporočili iz krovne slovenske organizacije je ekipa v Torinu zbrala 20 medalj, od tega so tri osvojili tudi predstavniki iz Koroške. Drago Jančič (CUDV Črna) je osvojil srebrno medaljo v teku na smučeh na 100-metrski razdalji in bronasto na 50-metrski razdalji, drugo mesto pa je v štafeti (4x100 metrov, krpljanje) dosegel Gregor Juh iz Društva Sožitje Mežiške doline. Juh je v posamični konkurenci v krpaljanju osvojil še 4. in 6. mesto na 200 oziroma 400 metrov. Odličen je bil tudi Uroš Kotnik (CUDV Črna), ki je v težki konkurenci osvojil dve peti mesti v teku na smučeh (na 5 in 7,5 kilometrov). Koroško je na igrah zastopala še trenerka teka na smučeh Tina Klemenc.
A pomen takšnih iger ni zgolj tekmovanje, pač pa tudi druženje in socializacija, zato tekmovalce spremljajo tudi njihove družine, kar je za vse tudi priložnost za povezovanje. Igre so se končale s sklepno slovesnostjo v Sestrieru. Zastavo prireditelja pa je prevzel čilski Santiago, kjer bodo poletne igre na vrsti oktobra 2027.
Zgodovina iger specialne olimpijade sicer sega v leto 1963, ko so v ZDA organizirali prvi športni tabor za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pet let pozneje so izvedli tudi prave športne igre.
Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, prek njih pa tudi njihovih družin in programov. Rezultat te ideje je ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju. Slogan specialno-olimpijskega gibanja pa se glasi: "Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu."