Galerija Ravne na Partizanski gosti prav posebno razstavo fotografinje v Ljubljani živeče in delujoče Slovenjgradčanke Katje Goljat, ki ni omejena le na galerijski prostor, temveč je razširjena tudi na ulico, ki so jo še pred odprtjem razstave konec prejšnjega tedna v sodelovanju s četrtno skupnostjo Trg in vrtnarijami tudi ozelenili, nad njo pa plapolajo fotografije v obliki zastav. Zeliščarstvo in nabiralništvo, ki sta temi fotografinje, nagovarjata širšo skupnost in univerzalno in aktualno temo našega odnosa do narave, skupnosti, vrednot sodelovanja, vzajemnosti, pa tudi naših skupnih odgovornosti v družbi.
Že odprtje razstave, pospremljeno tudi s pesmijo zbora Bršljanke, je lepo nagovorilo široko občinstvo, pred katerim je fotografinja poudarila, da ne gre za visoko umetnost, temveč predvsem za "posredovanje" zelišč in (zgodb) ljudi, ki jih nabirajo. Razstava z naslovom "Gledala sem, kako trava raste" vabi, da se naučimo prepoznati zdravilne rastline, jih varovati, hraniti; je serija bolj ali manj znanih rastlin, deloma pa tudi navodilo, kako preživeti v naravi in skupnosti. Je tudi nekakšen poklon vsemu znanju in dediščini, ki sta se ohranjala skozi stoletja in sta neprecenljivi - kot se nam kot vse bolj neprecenljiva izkazuje vse bolj načeta narava.
Del razstave, ki bo na ogled tri mesece (do 21. avgusta), je Katja Goljat v preteklosti že prikazala, v Ljubljani in Bohinju, del z grafoskopi, ki osvetljujejo stene vhodnega prostora ravenske galeriji in nanje izrisujejo rastline, pa je posebej postavljen na Ravnah. Da je nekoliko analogen, je prav tako njen poseben izraz, saj še vedno fotografira na film.
Izrisuje pa avtorica tudi svojo osebno zgodbo, razvoj odnosa do rastlin, povezan z družino, otroštvom, odraščanjem. Osrednji del razstave so portreti zeliščarjev in nabiralcev iz vseh koncev Slovenije, s katerimi je opravila tudi intervjuje - ob fotografijah pa nimajo izpisanih imen, temveč izrisano svojo najljubšo rastlino. Ob ogledu portretov lahko prebiramo tudi izseke sporočil in misli iz intervjujev.
Sokustos razstave Jernej Kožar je dodal še en vsebinski poudarek, namreč verski vidik zeliščarstva, saj lahko v nekaterih fotografijah prepoznamo tudi krščansko ikonografijo, kar je, kot izpostavi, precej očitno v naslovni fotografiji (ikonografskem motivu Marije lactans).
Razstavo spremlja bogat dodatni program. V soboto, 30. maja, bo tako med 10. in 13. uro potekal zeliščarski sprehod z Ireno Plešivčnik (Zelena gmajna) in delavnica zeliščne cianotipije z umetnico, na pobudo lokalne skupnosti pa tudi izmenjevalnica zelišč. Posebni dogodki bodo še ob kresni noči in ob zaključku razstave, kot je izpostavila Irena Plešivčnik, sokustosinja razstave, tudi zato, ker menda lahko na kresno noč slišimo rastline in živali. Kot je poudarila, so bila zelišča nekoč integralni del skupnega življenja: hrana, zdravilo, obred, vsakdanja praksa. Sodobni človek se je od teh znanj oddaljil, podobno kot se je umetnost v določenem obdobju oddaljevala od upodobitev narave v smeri abstraktnega. A danes se narava vrača — ne kot umetniški motiv, temveč kot nujnost. "Katjine podobe govorijo o tem krogu: o izgubi, ponovnem iskanju in vračanju," še opozori Irena Plešivčnik.
Na z umetnostjo prepleteni Partizanski bo ta večer namenjen mladim z več aktivnostmi - dan mladih oziroma povezovanja z mladih s starejšimi generacijami bo nocoj po 18. uri v znamenju glasbe, plesa, ustvarjalnosti, športa in druženja.
