Slovenjgradčan Urban Klančnik je izdal že svojo osmo knjigo. Tokrat se je lotil pisanja protivojnega romana z naslovom Kam si odšel, moj svet, v kateri se dotika tem, kot so vojna, strah in človečnost, ki jih ne slika skozi objektiv politike, temveč skozi nedolžnost otroškega pogleda.
Pisatelj, novinar in urednik je svojo literarno pot začel leta 2004 z romanom Kalius. Od takrat se je preizkusil v različnih žanrih, vse od fantazije, zgodovinskega romana do družbeno angažirane proze. Leta 2022 je izdal roman Zavetišče: skozi reko Lethe, ki je imel dober odziv pri bralcih, piše pa tudi v angleščini. Njegov najnovejši roman Kam si odšel, moj svet spremlja protagonistko petletno Anjo, ki se po uničujoči nevihti prebudi v neznani, prazni hiši. Svet, kot ga je poznala, izgine čez noč, deklica se sooči z ljudmi, zaznamovanimi z izgubo in tragedijo in hitro spozna, da vsi ljudje niso dobronamerni. Roman presega zgodbo o preživetju in odpira vprašanja o človeških odnosih, obstoju in sočutju. Kot pravi avtor, je ideja za knjigo nastala že med pisanjem prejšnjega romana, zato sta deli vsebinsko povezani, predvsem zaradi nepričakovanega razpleta. Zgodbo pripoveduje skozi otroški pogled, ki svetu pristopa brez predsodkov in ga sprejema takšnega, kot je. "Nihče ni absolutno dober ali slab, vsi smo nekje vmes, potem pa so okoliščine, ki nas peljejo po tej ali drugi poti," razmišlja Klančnik, ki v svojih delih pogosto raziskuje temnejše plati človeške narave. Roman razume kot izrazito protivojno delo, ki ne izbira strani, temveč opozarja na trpljenje ljudi in posledice konfliktov. Osrednje sporočilo je sprejemanje drugačnosti in opozorilo, da se največje zlo pogosto skriva prav v nesprejemanju drugih.
Ljubezen do pisanja je obstajala od nekdaj, se spominja Klančnik. "Že od malega sem zelo rad bral in predpostavljam, da ta ljubezen do pisanja izvira iz veliko branja," razmišlja Slovenjgradčan. Da mu je prva knjiga na nek način spremenila življenje, dodaja. "Želel sem napisati kratko zgodbico, nato pa svoje ideje kar pisal. Morda sta bili tematika in izvedba pri rosnih devetnajstih letih nekoliko pretežki zame. Me pa zelo mika, da bi jo nekoč popravil in ponatisnil," razmišlja. Z leti je nabiral izkušnje in napredoval, se kot avtor oblikoval in razvil svoj slog. Sprva je pisal spontano in kot pravi, je to tudi svojevrsten užitek, a je kasneje toliko več dela s popravljanjem. "Na primer, v prvi knjigi je lik umrl, nato pa se nekaj poglavij kasneje veselo pojavi. Zagotovo sem izgubil vsaj kakšen mesec, da sem to popravil," pojasnjuje. "Zdaj vse delam po skrbno pripravljenem načrtu. Zelo pogosto imam najprej spisan konec, nato pa grem od poglavja do poglavja in sestavljam celoto. A nič ni zapisano v kamen, stvari se spreminjajo med pisanjem, saj včasih vmes dobim boljšo idejo. Konec pa le redko spreminjam, v osmih knjigah še nisem spremenil konca," razlaga Klančnik. Večina knjig je izšla v različnih založbah, njegova zadnja pa je izšla v lastni režiji, saj si ni želel, da bi jo kdorkoli spreminjal. Da so odzivi na najnovejšo knjigo kar dobri, pravi, težav z navdihom za nadaljnje ustvarjanje pa nima. "Naslednja knjiga bo najverjetneje kriminalka. Izdati bi si jo želel konec naslednjega leta," je zaključil.
