Dijak športnega oddelka Gimnazije Ravne na Koroškem sodi med tiste, ki so tudi v težkih razmerah poiskali motivacijo in spremenjen način šolanja, ki je po večini potekal na daljavo, izkoristili sebi v prid. Maturant Jan Pantner iz Mislinje se je namreč skupaj s šestimi najboljšimi dijaki v Sloveniji uvrstil na priznan romunski matematični master, na katerem lahko sodelujejo le povabljene države. Gre za drugega dijaka ravenske gimnazije, ki mu je uspela uvrstitev na to zahtevno tekmovanje. "Matematika mi je že od nekdaj šla, nikoli nisem imel težav, kvečjemu mi je bil kdaj pouk matematike dolgočasen, nezanimiv, saj je bilo vse preveč enostavno. Moj dedek je po izobrazbi matematik. Že kot majhnega otroka me je spodbujal k matematiki, a takrat sam še nisem imel motivacije, bila pa je to, najbrž, pomembna podlaga," razmišlja 18-letnik, ki se je matematičnih tekmovanj udeleževal že v osnovni šoli, a takrat še ne tako zavzeto. Resneje se je motiviral proti koncu prvega letnika gimnazije, ko je izvedel za mednarodne olimpijade, tekmovanja z nekoliko težjim tipom nalog. "Če smo se v šoli vedno (na)učili nekega postopka, ki ga moraš potem v podobnih nalogah uporabiti, je pri teh nalogah na tekmovanju bistveno, da dobiš dobro idejo. Mogoče se komu na prvi pogled, ko bi prebrali rešitve, naloge ne bi zdele tako zahtevne - rešitve so včasih dolge le nekaj vrstic -, a da prideš do nje, lahko traja več ur. Včasih tako več ur ne narediš napredka, nato pa se ti naenkrat odpre in nalogo rešiš v desetih minutah," je pojasnil. Za razliko od šolskih testov, za katere imajo dijaki na voljo 45 minut, tri naloge na tem tekmovanju rešujejo štiri ure in pol. Če mu sprva ne gre, razlaga dijak, si vzame nekaj minut zase, da se resetira, poje kakšno čokoladico, nato pa začne znova.
Najboljša motivacija je dober rezultat
Koliko časa namenja reševanju nalog, je povsem odvisno od dneva: "Te meje so se v zadnjem času čisto pobrisale, ene dneve se lažje motiviram in lahko praktično cel dan to delam, potem pa bo teden, ko ne bom naredil nič. Potrebujem navdih, motivacijo. Motivacijo pa mi predstavljajo predvsem dobri rezultati." Njegov hobi je tudi košarka. Pred epidemijo jo je v Dravogradu treniral kar sedem let, na začetku leta pa je treninge opustil, saj so sedem treningov na teden in dve tekmi na vikend terjali preveč časa. "Bilo je kar intenzivno. Plan je bil, da bom presedlal s konstantnega igranja košarke vsak dan na dve ali tri ure nekajkrat na teden, kak popoldan na igrišču, a zdaj je bilo bolj z vsakega dneva na nič. To je bil velik del mojega socialnega življenja," je povedal maturant, ki je zaradi omejitev posebej pogrešal druženje. Da ukrepi niso bili preveč premišljeni in bolj sami sebi namen, tudi v luči tega, da se je nekaj odprlo in čez nekaj dni spet zaprlo, denimo smučišča, razmišlja. "Delo na daljavo mi kar ustreza, definitivno pa je tu neka socializacija, ki je potem ni in bi še kako ugajala. Kar grozno je, kako smo se ljudje navadili na to. Če bi nam nekdo pred dvema letoma rekel, da po deveti ne smemo ven ali pa v naslednjo občino, bi mislili, da je zmešan," je še povedal o ukrepih.
Tekmovanja, testi, matura
V drugem letniku je pričel obiskovati matematični krožek, kjer je pričel s pripravami na tekmovanja. "Veliko vlogo je pri tem odigrala mentorica Simona Vreš, ki mi je res pomagala in me usmerjala, sam namreč ne bi vedel, česa in kako se lotiti," je povedal. "V letošnjem letu so te priprave, ki sicer v glavnini potekajo v Ljubljani, na Fakulteti za matematiko in fiziko, potekale izključno na daljavo. Jan je dijak, ki se je v tej situaciji dobro znašel in mu je tudi ustrezalo, ker je s tem prihranil čas. Je zelo samostojen, prvo leto smo ga malo usmerjali, zdaj pa brez problema rešuje naloge, išče rešitve, pregleduje gradiva, ki jih dajejo predavatelji. To moraš tako opraviti sam, že, da te nekdo usmeri, a nato moraš sam dobiti idejo, priti do rešitve, to je odločilno. Sta dve vrsti dijakov - tisti, ki niso tako samostojni, jim je težko, potrebujejo več vodenja, pomoči, in drugi, kot je Jan, ki je v tem videl eno priložnost, možnost za uspeh, tudi motivacijo, da mogoče pobegne iz tiste vsakdanje rutine, se doma usede in tisto nalogo reši, kot bi jo tudi sicer moral," je povedala mentorica Simona Vreš.
Ta uspeh je mešanica evforije, vau, nekaj mi je uspelo, in tega, da ne verjamem čisto in se sprašujem, ali so se kaj zmotili
Njegove uspehe pozitivno spremljajo sošolci, navdušeni pa so tudi doma. Kako pa sam dojema uspeh, uvrstitev na romunski masters? "Nekako je mešanica evforije, vau, nekaj mi je uspelo, po drugi strani pa ne verjamem čisto in se sprašujem, ali so se kaj zmotili. Že v prejšnjih letih mi je mogoče malo zmanjkalo - ne sicer za to tekmovanje, ampak za evropsko, na katero se je malo lažje uvrstiti -, nikoli pa mi ni uspelo do konca, zmanjkalo mi je motivacije ali pa sem imel slab dan," je povedal. Poleg obveznosti za tekmovanja - v ponedeljek je imel drugi izbirni test za mednarodno matematično olimpijado, danes ima šolsko tekmovanje iz matematike - ga kmalu čaka še matura. "Na daljavo smo pridobivali bolj malo ocen, tudi šolske snovi se je kar nabralo. Tempo po tej karanteni je intenziven, lahko postane kar stresno. Nemščina in slovenščina mi ne ležita preveč, z muko se spravim k delu," je povedal maturant, ki se je, seveda, vpisal na študij matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
