Na 36. regijskem Otroškem parlamentu koroške regije, ki je potekalo v prostorih Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem, si je štiriindvajset učencev oziroma mladih parlamentarcev iz skoraj vseh koroških šol izmenjavalo mnenja, argumente in izkušnje o šolskem sistemu.
Mladi morajo biti slišani
Kot posebej pomembno temo je šolski sistem izpostavila tudi predsednica Društva prijateljev mladine Koroške Vesna Lujinović. "Menim, da je tema, kjer so najpomembnejši učenci, otroci, ki imajo s svojimi idejami, izkušnjami, kako je biti otrok v šolskem sistemu, priložnost, da sooblikujejo ta sistem," je poudarila. Da je gre pri otroškem parlamentu predvsem za vzgojo, državljanstvo, za učenje otrok o tem, kako participirati v skupnosti, družbi, je še dodala. "Šola ni samo sistem, je skupnost. To skupnost soustvarjamo vsi skupaj, najpomembnejši člen te skupnosti so otroci, mladostniki. Priložnost, da povejo, da so slišani, razumljeni, ne samo tukaj, temveč tudi v svoji skupnosti, je zelo pomembna," je izpostavila Lujinovićeva. Pa so otroci v šolah slišani? "Zagotovo se stvari vedno lahko izboljšajo. Tukaj so predvsem skupine otrok, ki so morda nekoliko bolj tiho, ki so tako pridni, ki morda nimajo toliko priložnosti biti slišani, ker so kljub vsemu učno uspešni, ker ne izstopajo po nekem vedenju. Tukaj je poseben izziv za nas, da so tudi oni slišani in ne spregledani," razmišlja predsednica Društva prijateljev mladine Koroške. Da otroci niso slišani v zadostni meri, pa pravi Petra Zega, strokovna sodelavka na Zvezi prijateljev mladine Slovenije za program otroški parlament. "Želimo si, da bi bili bolj slišani, da so enakovredni členi naše družbe," je poudarila. Najboljši parlamentarci se bodo uvrstili na nacionalni parlament, ki bo spomladi, datum pa zaradi prihajajočih volitev še ni znan.
Skozi takšne dogodke se mladi učijo, kaj je dialog
"Pravijo, da na mladih svet stoji. Verjamem, da je temu tako. Mladi ste posebna starostna skupina, izredno pomembna. Prav je, da se oglašate, da poveste, kaj vi pričakujete. Prevečkrat ste namreč preslišani oziroma se vaše želje ne upoštevajo," pa je mlade parlamentarce nagovoril podžupan Raven Andrej Erjavec. "Tema, o kateri boste govorili, je izrednega pomena: izobraževanje. Izobraževanje je nek temelj. Vi si verjetno želite, da je to izobraževanje čim boljše, mi pa si želimo, da imate, ko zaključite izobraževanje, neka praktična znanja," je dodal. "Naloga vseh nas funkcionarjev je, da vam prisluhnemo in da vaše želje tudi upoštevamo oziroma jih uresničimo," je poudaril in dodal, da je vsak predlog dober. "Razpravljati o družbenih vprašanjih ni samo pravica, ampak je tudi dolžnost. Skozi ta sistem organizacije takšnih regijskih dogodkov, kot je otroški parlament, se učimo tudi tega, kaj je demokracija, kaj je dialog v družbi," pa je izpostavil Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Mlade je poleg konstruktivne debate spodbudil tudi k aktivnemu državljanstvu. Da je tema šolski sistem kot naročena za lokacijo, kjer se je odvijal regijski parlament, je izpostavil Anže Pečnik, mentor iz Osnovne šole Juričevega Drejčka. "Skozi zidove te knjižnice je šlo že na tisoče učencev, šolarjev, dijakov, kasneje študentov. Vsak je v svojem obdobju lahko razmišljal o šolskem sistemu, o izzivih, ki jih prinaša," je dejal Pečnik.
Kaj je otroški parlament?
Organizator nacionalnega programa otroškega parlamenta je Zveza prijateljev mladine Slovenije. Nastal je na pobudo učencev z namenom, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoja mnenja, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Deluje v obliki zasedanj, ki potekajo v osnovnih šolah v razrednih skupnostih in na šolskem parlamentu. V vsaki šoli učenci izberejo delegacijo za medobčinski otroški parlament. Na medobčinskem otroškem parlamentu pa zberejo delegacijo za regijski otroški parlament. Na regijskem otroškem parlamentu izvoljeni učenci zastopajo interese vrstnikov na državnem otroškem parlamentu, ki poteka v dvorani Državnega zbora Republike Slovenije.
Kako ocene vidijo učenci?
Štirindvajset mladih parlamentarcev se je najprej predstavilo in ob tem navedlo svoj moto, povezan s šolskim sistemom oziroma izobraževanjem. "Izobrazba je temeljna pravica vseh", "Šola mora biti naš drugi dom", "Učenje skozi izkušnje me pripravi na življenje," so navajali učenci in učenke. Nato so se lotili debat. V okviru teme šolski sistem so bile razpisane štiri podteme, v okviru teh pa so oblikovali tri teze za debato. Ena izmed tez se je glasila: "Ocene vedno ne pokažejo učenčevega resničnega znanja in truda". Mladi parlamentarci so v dvajsetih minutah debatirali o tej tezi. Delovno predsedstvo zasedanja so predstavljali učenci Suad Aldžić, Armin Topalović in Argjend Feka (OŠ Juričevega Drejčka), ki so poskrbeli so, da je razprava potekala nemoteno in dostojanstveno. Da ocene ne pokažejo resničnega znanja učencev, so se strinjali vsi mladi parlamentarci. Ajda Anžič je na primer izpostavila, da na oceno vpliva veliko faktorjev. "Nekdo se lahko uči 5-6 ur, a si bo zapomnil bistveno manj, kot nekdo, ki se je učil samo eno uro," je izpostavila. Drejc Pavlič je izpostavil, da ocene povedo le to, koliko so si učenke in učenci sposobni zapomniti. Da so generacije mladih drugačne, sistem ocenjevanja pa je še vedno enak kot v preteklosti, je še dodal. Mladi debaterji so izpostavili, da vseh snovi, ki se jih učijo v šoli, ne bodo potrebovali v vsakdanjem življenju, da je potrebno v obzir vzeti tudi praktično znanje, ki jim bo v življenju bolj koristilo. Izpostavili so, da nihče ni enak, zato je treba upoštevati, da imajo učenke in učenci različne načine učenja in področja, ki jim bolj ležijo kot druga.
