
Številne žgoče teme so avtorji prispevkov literarnega natečaja o Evropi informacijske točke Europe Direct Koroška in podjetja A. L. P. Peca, d.o.o., izpostavili v svojih delih, o teh izhodiščih pa so minuli konec tedna na virtualni okrogli mizi o prihodnosti Evrope razmišljali še evropski poslanci v razpravi s sogovorniki iz lokalnega okolja. V strokovni komisiji je bila tudi Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem in predsednica sveta koroške regije, ki meni, da je Koroška s kar osmimi obmejnimi občinami zapostavljena. Želi si, da bi njen obmejni status država bolje prepoznala in decentralizacijo, tako opevano besedo, tudi uresničila. "Nujen je preboj na digitalizaciji oziroma širokopasovnem internetu, kar smo ob koronavirusu opazili kot velik primanjkljaj naše regije, ne nazadnje tudi naše države," je izpostavila.
Decentralizacija, večkrat opevana in izpostavljena, se mora udejanjiti, tudi s pomočjo evropskih virov
Kako zagotoviti, da bodo širokopasovne povezave zapolnile tako imenovane bele lise, ki jih je tudi na Koroškem veliko, in kako pri tem vidi vlogo kohezijske politike in skupne kmetijske politike, je evropskega poslanca Franca Bogoviča izzvala Alenka Miler, vodja informacijske točke Europe Direct Koroška. Milerjeva je prepričana, da lahko le tako tudi na tem območju državljani postanejo digitalno opolnomočeni in razvijejo kompetence, potrebne za sodobna delovna mesta, tudi učenje na daljavo in spletno nakupovanje. Da je EU pomembna za države, ki smo po številu prebivalcev manjše, saj lahko v tem skupnem prostoru lažje udejanjimo svoje sposobnosti in nastopamo na globalnem trgu, je povedal Bogovič. Pravi, da kohezijska in kmetijska politika, ki imata preko 70 odstotkov vseh sredstev EU v tej finančni perspektivi (2014-2020), pomagata pri razvoju držav na teh ključnih področjih.
Petinštirideset odstotkov evropskega podeželja z dobro povezavo
"Digitalni razvoj, pametne vasi so pomembni, skušamo jih umestiti v kohezijske strategije. Vedno poudarjam razliko v digitalnem dostopu podeželja in mest - v Evropi je približno 45 odstotkov podeželja pokritega z dovolj hitrimi širokopasovnimi povezavami (30 megabajtov na sekundo), v mestih je to 90 odstotkov. To je prva stvar, ki jo je treba zapolniti. Zdaj delamo in se učimo na daljavo in vidimo, da je to ključno. Od tu moramo usposobiti ljudi, da bodo imeli ključna znanja in veščine iz digitalnih storitev, potem pa tudi razvijati številne dejavnosti na tem področju," je povedal Bogovič, ki upa, da po izgradnji osnovne povezave, ceste na Koroško, sledi še digitalna infrastruktura. Kako pa bi EU lahko zagotavljala še večjo varnost vseh državljanov, varovala zunanje meje in zagotavljala najvišje ravni in svoboščine, in tudi, kako bi lahko k takšni uniji lahko prispevala obmejna območja, kamor sodi tudi koroška regija, je evropskega poslanca Klemna Grošlja vprašala Milerjeva.
Migracije bodo vedno del našega življenja
"Migracije so sestavni del našega življenja, so sestavni del človeštva. Vedno so (bile) in vedno bodo. EU po izkušnji iz leta 2015 poskuša oblikovati neko jasno strategijo, pripravlja tako imenovani migracijski pakt, ki naj bi bil odgovor na izzive - na eni strani varovanje zunanjih meja, zagotavljanje varnosti lastnih državljanov, na drugi strani pa ohranjanje solidarnosti in dialoga s tako imenovanimi tretjimi državami. Gre za ambiciozen program, s ciljem oživitve schengna," razmišlja Grošelj. Da je covid-19 pokazal, kako zelo ranljivi in hkrati medsebojno povezani in soodvisni smo znotraj EU, ocenjuje. "Marčevsko zaprtje meja je bilo po moji oceni popolnoma neprimerna, neracionalna poteza, poteza panike v danem trenutku," je dodal.
Evropska poslanka Ljudmila Novak je orisala osrednje strategije in ukrepe na poti do brezogljične Evrope leta 2050, kar je osrednji cilj evropskega zelenega dogovora. "Tudi iz tega je razvidno, da je ta problematika izredno aktualna, da se čedalje bolj zavedamo, da smo ta svet precej obremenili, ga močno onesnažili, da moramo nekaj storiti. Sprejeti moramo vrsto ukrepov, hkrati pa bomo za to zagotovili sredstva, da se bodo lahko podjetja prilagodila," je povedala.
Samoumevna pomoč sočloveku v težavah
Na literarni natečaj o prihodnosti Evrope, ki ga je Europe Direct Koroška razpisala februarja, je do zaključka v septembru prispelo 31 besedil. Prvo mesto so člani literarne komisije prisodili Lari Mori za zgodbo Želva po imenu Sofia, drugo mesto Martini Podričnik za kratko zgodbo Ob meji, tretje mesto pa Brini Močilnik za esej Prihodnost Evrope. "Gre za dela, ki vsako na svoj način obravnavajo temeljna vprašanja Evrope našega časa. Narava in naše dileme v odnosu do nje; prehajanje meja, tistih na zemljevidu in onih v glavah; razmislek o Evropi, njenih notranjih mejah in njeni – naši – prihodnosti v njej. Izvrstna obravnava ene od naštetih tem odlikuje tri zmagovalna besedila natečaja. A ker smo morali izbrati enega med najboljšimi, smo pred tehtnim esejskim razmislekom o prihodnosti Evrope na tretjem mestu in mojstrskim besedilom o zagonetnem položaju mimoidočega opazovalca prehajanja meje dali prednost besedilu, ki s svojo metaforičnostjo enako dobro nagovarja tako odrasle kot tudi otroke. Zmagovalno mesto natečaja tako pripada prispevku z naslovom Želva po imenu Sofia. Zgodba o otroku, ki pomaga želvi Sofii spraviti mladiče v morje, spodbudi bralko ali bralca, da začuti bitje, s katerim si delimo planet, tako živo, kot bi šlo za sočloveka. Skrb za želvino dobrobit pa je ponujena tako samoumevno, kot je ali pa bi morala biti pomoč sočloveku v težavah," so utemeljili odločitev. Prispevki so zbrani in objavljeni v prosto dostopnem e-zborniku, ki ga je komisija pospremila s svojimi mislimi o natečaju.