Gorska vas Črna je danes stičišče gorskih reševalcev iz cele Slovenije, ki so prišli na srečanje in počastit 80. jubilej Gorske reševalne službe (GRS) Koroške, ki povezuje 39 reševalcev, med katerimi so tri ženske, in ima sedež prav v Črni. Začetke GRS Koroške so vzpostavili štirje na čelu s Francijem Telcerjem na Prevaljah. Potekale so reševalne vaje usposobljenosti ekip, najbolj atraktivno je bilo helikoptersko reševanje ponesrečencev v stenah, tudi na ferati Olimpline. Trinajst ekip reševalcev se je spopadlo z različnimi izzivi, od nesreče rudarskega vlaka v središču Črne, udara strele na smučišču ali pika čebele za kulturnim domom. Pobudnik tovrstnih tekmovanj je bil Janez Gorjanc, ki so se mu ob tej priiložnosti posebej zahvalili.
Načelnik (GRS) Koroška Peter Naglič je izrazil ponos in spoštovanje ob srečanju s kolegi, ki jih meje med regijami na zemljevidu nikoli ne ločujejo, temveč le še bolj povezujejo, kar velja zlasti za sosede, kolege iz Maribora, Celja, Jezerskega, pa tudi v sosednji Avstriji. V Črni je danes tudi veliko reševalcev iz Gorenjske, torej z območja, kjer so razmere v visokogorju še posebej zahtevne. Naglič je povedal, da dobro polovico vseh reševanj že opravijo s helikopterjem, pri čemer se ob klicih ne sprašujejo o upravičenosti, temveč reagirajo takoj - na sploh pa je izpostavil tudi dobro opremljenost. "Ne glede na tehnološke spremembe gorsko reševanje temelji na vrednotah, spoštovanju človeka in narave, solidarnosti in medsebojnem zaupanju, sodelovanju, prilagodljivosti in strokovnosti, predvsem pa na srčnosti in prostovoljstvu. Naše poslanstvo je večje od nas samih," je poudaril Naglič.
Dušan Stojanovič, poslanec Gibanja Svoboda iz Mislinjske doline, ki so ga kot slavnostnega govornika medse povabili gorski reševalci tudi kot dolgoletnega člana štaba civilne zaščite v regiji, je poudaril, da je počaščen, da lahko nagovori zbrane prav v Črni na Koroškem, v kraju, ki je leta 2023 doživel eno najhujših preizkušenj v svoji zgodovini. "Takrat smo videli razsežnost katastrofe, a tudi moč skupnosti: domačinov, gasilcev, civilne zaščite, gorskih reševalcev, ekip prve pomoči, policije, Slovenske vojske, helikopterjev in prostovoljcev," je spomnil na razsežnosti poplav in angažmaju vseh, ki so pomagali pri odpravi posledic in seveda tudi reševanju življenj.
Opisal je nekatere ukrepe na ravni države, od nove resolucije o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2024–2030, povečanja sredstva za zaščito in reševanje ter vlaganj v opremo, vozila, namenske kontejnerje, usposabljanje in pripravljenost sistema. "Tudi za Gorsko reševalno službo so bili narejeni pomembni koraki. Omogočili smo zakonito nabavo zdravil, povečali sistemska sredstva, za 50 odstotkov povečali število financiranih reševalcev, in sicer na 600, podpirali ustanavljanje novih postaj ter zagotovili sredstva za obnovo in izgradnjo dodatnih prostorskih kapacitet marsikje po Sloveniji. To niso le proračunske postavke. To so pogoji, da lahko reševalci delate varneje, hitreje in učinkoviteje. Po mnogih desetletjih, ko se je o tem predvsem govorilo, smo končno zagotovili tudi lastno floto letal za gašenje iz zraka in s tem pomembno okrepili sposobnost države za odziv na velike požare v naravnem okolju. Ta letala so že nekajkrat intervencijsko priletela tudi na Koroško in pomagala našim gasilcem. Pomemben korak je tudi krepitev helikopterske nujne medicinske pomoči. Leta 2025 je bila podpisana pogodba za nakup dveh novih izključno namenskih reševalnih helikopterjev," je poudaril Stojanovič.
