Živahno je bilo v grajskem parku na Ravnah vse od petka popoldne, v noči na soboto in še večino sobote, saj so se številni posamezniki, družine, društva, institucije, politiki odzvali na pobudo društva Onkoman k 24-urnemu dobrodelnemu kroženju. Prireditev je v svoji šesti ponovitvi zabeležila rekord: skupaj so namreč sodelujoči prehodili kar 8552 krogov v razdalji 8283 kilometrov. Nekateri so hodili oziroma tekli v štafeti in po več krogov, drugi so prehodili kakšnega, odvisno od možnosti in časa, štel za dober namen pa je prav vsak krog. Pohodniki, med njimi več že tradicionalno sodelujočih, so ob hoji ekipno ali posamično izpostavljali tako plat dobrodelnosti kot dejstvo, da s hojo, ne glede na to, koliko krogov prehodijo, v vsakem primeru hkrati naredijo tudi nekaj koristnega za lastno zdravje. Kar je tudi namen delovanja društva Onkoman, ki skuša med drugim izpostaviti pomen rednih in preventivnih ukrepov za zdravje, hkrati pa se zavzema za pravice obolelih za rakom.
Presejalni testi zgodba o uspehu
Več spremljevalnih aktivnosti je ob tem dogodku potekalo, med drugim tudi zanimiva razprava o presejalnih testih. Ti so v Sloveniji zgodba o uspehu, kot je ob naraščanju deleža vključenih v programe Dora, Svit in Zora poudarila direktorica direktorata za javno zdravje na zdravstvenem ministrstvu Vesna Marinko. Nedavno so denimo v Sloveniji gostili delegacijo iz Latvije, kjer je udeležnost zgolj 35 odstotna, torej krepko pod slovensko, ki pri vseh programih presega dve tretjini in kjer rezultati veljajo kot zgled dobre prakse.
Marinko je v debati s predsednikom društva Onkoman Matejem Pečovnikom in Matejem Ivartnikom iz ravenske enote NIJZ poudarila, da so pacienti enakovreden sogovornik, pri osveščanju posameznikov tako o presejalnih testih kot zdravju na sploh pa pritrdila prepričanju, da tudi društva oziroma nevladne organizacije igrajo pomembno vlogo. Tudi osebne izkušnje pri zdravljenju bolezni, kot je tudi izkušnja Mateja Pečovnika, ljudi nagovorijo in spodbudijo k ukrepanju. Dodala je še, da na ministrstvu pripravljajo strategijo o zdravstveni pismenosti, cilj je (čim) več zdravstveno pismenih in s tem razumevanje in osveščanje.
Vztrajali bodo pri svojem delovanju in prizadevanjih
Pečovnik in Ivartnik sta bila kritična do manjše odzivnosti moških. Iz vseh strani bodo še naprej delali v smeri, da manj odzivne moške prepričajo k sodelovanju v presejalnih programih, ki so dostopni in enostavni, ne vzamejo veliko časa, pridobi pa lahko vsak res veliko. Še eden od programov, ki bo namenjen moškim (poimenovali so ga Peter, vezan je na rak prostate), bo zaživel v bližnji prihodnosti, še predvidoma letos bodo izpeljali pilotno raziskavo. Preventiva in hitro ukrepanje sta bistvena, so se strinjali sogovorniki, kot tudi z zaključkom Pečovnika, da so informiranje in komunikacija bistveni ter da je pri vsem predvsem najpomembneje, da vsi delajo v isto smer. Pečovnik je tudi izpostavil, da bodo vztrajali pri prizadevanjih, da pacienti, ki se morajo na onkologijo na terapije voziti iz oddaljenih krajev, dobijo terapijo isti dan, kot opravijo preiskave. Vožnje so namreč naporne že za zdravega človeka, kaj šele bolnega, tako da pričakujejo organizacijo pregledov in terapij v prid pacientu.
