(FOTO) Ravenski gimnazijci so gostili kolege iz tujine, Nal Podlesnik: Projekt je ena boljših izkušenj

Na obisku 25 dijakov in deset profesorjev iz petih evropskih držav.

Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Timotej Žvikart, Miha Vetter
Datum 6. oktober 2022 09:03
Čas branja 3 min

Dijaki in profesorji z ravenske gimnazije se vseskozi trudijo, da bi z vrstniki in kolegi iz tujine navezali čim več stikov. Uspešno so sodelovali že v mnogih mednarodnih projektih, od šolskega leta 2020/21 sodelujejo tudi pri projektu Erasmus+ Master, ki ga izvajajo skupaj s partnerji iz Italije, Estonije, Portugalske, Bolgarije in Romunije. "Dijaki se v projektu ukvarjajo z vsebinami, ki so povezane s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, kot so evropske vrednote enakosti, solidarnosti, svobode, aktivnega državljanstva, dostojanstva, pravičnosti ... A ne gre le za razmišljanje in razpravljanje, temveč poskušamo z izkustvenim učenjem delovati in doprinesti k boljšemu svetu," pravi koordinatorka Simona Rejec Merkač.

Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Timotej Žvikart, Miha Vetter
Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Timotej Žvikart, Miha Vetter

V drugi polovici septembra je Gimnazija Ravne gostila 25 dijakov in deset profesorjev iz tujine, za katere so pripravili raznolik program na temo solidarnosti. "Predstavili smo jim nekaj šolskih, lokalnih in nacionalnih pobud, akcij in programov, povezanih s solidarnostjo in dobrodelnostjo. Med drugim smo obiskali tudi Koroški medgeneracijski center, Koroški pokrajinski muzej in Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika. Prijazno so nas sprejeli tudi na Občini Ravne na Koroškem, kjer so nam predstavili programa Prostofer in Picikl. Sredi tedna smo se odpravili na raziskovanje naše prestolnice, ki je pustila prijeten vtis. Oglasili smo se na Slovenski filantropiji in v Hiši EU. V delavnicah ob koncu tedna pa so dijaki s strokovnjaki Društva ključ razpravljali o pasteh trgovine z ljudmi," razloži Rejec Merkačeva.

Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Timotej Žvikart, Miha Vetter
Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Timotej Žvikart, Miha Vetter

Dijaki iz tujine so teden preživeli v domovih kolegov z ravenske gimnazije, ki so se izkazali za gostoljubne in skrbne gostitelje. "Projekt je ena boljših izkušenj, ki sem jih do zdaj doživel na gimnaziji. Z mojim gostom sva zelo uživala. V celotnem tednu sva veliko doživela in se zabavala. Veselim se, da bom tudi jaz lahko kam odpotoval in spoznal drugo državo in kulturo," je vtise strnil dijak tretjega letnika Nal Podlesnik. Julija Valentar Zdovc, prav tako dijakinja tretjega letnika, pa je teden opisala takole: "Izjemna izkušnja. Skovala sem kup novih prijateljstev, vsi dijaki so bili zelo odprti, pripravljeni na pogovor in zabavo. Upam, da bomo še kdaj imeli podobno priložnost in da se s temi dijaki še vidimo."

Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Timotej Žvikart, Miha Vetter
Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Dijaki so se ukvarjali s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Timotej Žvikart, Miha Vetter

Septembra je bil aktiven tudi dijak ravenske gimnazije Timotej Žvikart, ki se je na Danskem, v mestu Billund, od koder prihajajo lego kocke, udeležil generalne skupščine za otroke. Zbrali so se otroci s celega sveta, stari od 10 do 17 let, projekt pa je bil namenjen seznanitvi otrok z globalnimi problemi in soočanju z njimi. "Pred srečanjem smo se tri mesece udeleževali spletnih sestankov, kjer smo si izbrali specifičen problem, o katerem smo skozi delavnice razpravljali in iskali rešitve. Naša skupina se je osredotočila na probleme globalnega segrevanja," razloži Žvikart. Ustvarili so manifest, ki so ga posneli in posredovali svetovnim voditeljem. "Projekt mi je bil v vseh pogledih zelo všeč, očarala me je ravna pokrajina Danske, imel sem možnost spoznati različne kulture udeležencev s celega sveta. Vsi smo bili navdušeni tudi nad obiskom Legolanda."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se strinjate s predsednico Natašo Pirc Musar, da v prvem krogu ne predlaga mandatarja?
Da, glede na okoliščine je tako prav.
82%
9 glasov
Opraviti bi morala vsaj še en krog posvetovanj.
9%
1 glasov
Ne, tako se je odločila samo zato, ker je v igri ostal zgolj še Janša.
9%
1 glasov
Janša tako ali tako računa na podporo poslancev.
0%
0 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
0%
0 glasov
Skupaj glasov: 11
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.