Petra Lesjak Tušek
Okoljsko ministrstvo je danes postreglo s podatki o analizah vzorcev v poplavah naplavljenega mulja na Koroškem, ki so jih deloma omenjali že ob vladnem obisku prejšnji teden, ko je ostalo nedorečeno predvsem, kam točno bodo odpeljali in odložili s težkimi kovinami prekomerno onesnaženi mulj. Kot so pokazale zadnje analize, je onesnažen mulj na dveh lokacijah, in sicer v občinah Mežica in Prevalje, v ostalih občinah - Črna in Ravne na Koroškem ter Dravograd pa niso ugotovili presežnih vrednosti in je mulj tam opredeljen kot nenevaren oziroma nenevaren inerten odpadek.
Pred 14 dnevi so namreč vzeli reprezentativne vzorce mulja, ki so jih v akreditiranih laboratorijih analizirali glede na vsebnosti težkih kovin (svinec, cink, kadmij). Vzorčili so v občinah Črna (Mušenik), Mežica (območje kriket kluba, Plata), Prevalje (Petrol in v bližini Krivograda), Ravne (Dobja vas, Dobrije), Dravograd (Šentjanž pri Dravogradu), kot je razložila Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje pri okoljskem ministrstvu. Po potrebi bodo zajeli še kak vzorec, ko bodo material odvažali. Cilj je, da mulj odstranijo čim prej. Presežene koncentracije svinca v naplavljenem mulju iz reke Meže so torej konkretneje ugotovili v vzorcih na začetku in koncu Poljane, v občinah Prevaljah in v Mežici (blizu gostišča Krivograd in na območju kriket kluba Mežica). Omenili so še presenetljivo ugotovitev glede vzorca mulja v Dravogradu, v katerem so bili tudi ostanki pepela, kar je potencialno povezano z industrijo, a so hkrati to le sklepanja. Bolte je zagotovila, da doslej še niso vozili ničesar.
NIJZ: Ključno je, da ljudje niso v stiku
Matej Ivartnik, NIJZ Ravne, poudarja: "Ključno je preprečiti stik z materialom, ki bi lahko predstavljal tveganje za zdravje, torej, kako bo uporabljen brez škodljivih vplivov. Ta material ni kaka noviteta, znano je, da gre za posledico rudarjenja, zato je bil tudi izpeljan okoljski sanacijski program v zgornji Mežiški dolini. Poplave so prinesle le to, kar je bilo zakopano. Odstraniti pa je vse to treba na varen način, da ljudje ne bodo v stiku in sanirati na način, da ne bo ob naslednjih poplavah spet isto.
Tri lokacije so zdaj opredeljene za odvoz mulja: za nevarne odpadke je to na odlagališču nevarnih odpadkov TAB Mežica v Žerjavu, za nenevarne prevaljsko odlagališče Zmes, za inertne nenevarne odpadke, ki naj bi jih nadalje uporabili pri gradbenih projektih, pa je začasno predvidena lokacija industrijske cone Otiški Vrh, v katerem bi jih tudi predelala. Princip pri tej odločitvi je tudi, da mulj ostane na Koroškem, od koder izhaja, in ne, da ga odvažajo kam drugam. Stroške odvoza in odlaganja odpadkov bo prevzela država, je še zagotovila Tanja Bolte. Izpostavila je tudi, da bi billi stroški sežiga bistveno višji. Preverjali so tudi rudnike, ki so se omenjali neuradno, vendar interesa ni bilo.
Pred javno predstavitvijo rezultatov so predstavniki okoljskega ministrstva sestankovali z župani Mežiške doline in Dravograda oziroma predstavniki teh občin in NIJZ, OE Ravne, zlasti z vidika varne odstranitve in omejevanja vplivov na zdravje ljudi tako ob odstranjevanju kot odlaganju. Vsi župani izpostavljajo, da je treba mulj čim prej odstraniti, zlasti župan Prevalj Matic Tasič glede na to, da je problematična Poljana in da je med predlaganimi odlagališči tudi Zmes.
Glede odlaganja nevarnih odpadkov se sicer z vodstvom TAB Mežica še dogovarjajo in je o tem v kratkem predviden še sestnek vseh vpetih (predstavniki države in občine). Okvirne količine, ki jih bodo predvidoma odložili, znašajo okoli 25 tisoč kubičnih metrov. Direktor TAB Mežica Roman Burja v prvem odzivu pravi, da so to pretirane količine, ki jih ne morejo odložiti, koliko bi lahko sprejeli, je odvisno tudi od možne širitve in odgovora stroke, ali je ta odpadek tam možno odložiti. Poudarja tudi, da je potreben širši konsenz v skupnosti in da Tabova beseda ne bo zadnja.
"V Črni nas skrbi za okolje, če bomo hkrati izvajali sanacijo, pa po drugi strani vozili mulj v Žerjav, o tem se še moramo pogovoriti," je izpostavila županja Romana Lesjak. Dravograjski župan Tone Preksavec je izpostavil, da je industrijska cona Otiški Vrh že zdaj dovolj za njihovo okolje. "Imamo že civilno iniciativo za asfaltno bazo. Ne vem, kako bodo ljudje to sprejeli," je dejal po sestanku. Sprašuje se tudi o spremembah rezultatov - prej je bil mulj prekomerno onesnažen s težkimi kovinami tudi pri njih, zdaj ko se obravnava kot odpadek, pa je postal inerten nenevarni odpadek. Po svoje razume, da mulja ne bodo vozili iz regije, hkrati pa meni, da bi ga morali za gradbene projekte uporabljati tam, kjer je, ne pa ga kombinirati z materiali v Otiškem Vrhu.
